Stihije s koronavirusom je vsaj za zdaj očitno konec, in čas je, da razmislimo o ranah, ki jih je razgalila. Ena najbolj rakavih se je še razprla v desetletja zapostavljenih domovih za starejše. Jo bomo kot družba začeli krpati? Za podkast Kronika+ so spregovorili svojci stanovalke enega od domov, direktorica Doma v Teznem Jasna Cajnko, imunolog Alojz Ihan in drugi.

Covid19 razgalil odprte rane v Domovih starejših občanov

Stihije s koronavirusom je vsaj za zdaj očitno konec, in čas je, da razmislimo o ranah, ki jih je razgalila. Ena najbolj rakavih se je še razprla v desetletja zapostavljenih domovih za starejše. Jo bomo kot družba začeli krpati?

Domove so že prej pestili kadrovska stiska, zastareli normativi, premalo prostorskih zmogljivosti. In nato še virus, z njim pa ob pomanjkanju zaščitne opreme tudi včasih nasprotujoča si navodila, pravi direktorica doma v Teznem Jasna Cajnko. Kot poudarja, bi bilo okužene nujno namestiti zunaj domov. A še danes imajo navodilo, da stanovalci ostajajo v domovih, čeprav tam nimajo ustrezne opreme za njihovo predihavanje.

“Iz dejstva, da je med umrlimi za Covid 19 v Sloveniji večina starostnikov, in da jih je samo 10 umrlo v bolnišnici, lahko sklepamo, da so ti ljudje, ki bi morda kljub temu umrli, umrli drugačne smrti. Umrli so tako, da jim je bilo težko umirati.”

Zdajšnji premor pred morebitnim novim povečevanjem okužb je torej priložnost, da razmislimo, kakšno življenje bomo kot družba omogočili starostnikom. Si želimo, da domovi postanejo negovalne bolnišnice ali ne –  le odločiti se je treba.

V tokratni Kroniki+ tudi ganljiva zgodba sodelavca in njegovega očeta, ki sta bila ob prepovedi obiskov dva meseca ločena od mame oziroma žene.