Slovenija na medijskem področju ne bi smela slediti vzorom Madžarske - s tem pozivom so se številnim domačim kritikom vladnega predloga medijske reforme pridružili še na Evropski komisiji. Tudi vlada Viktorja Orbana je leta 2010 le nekaj mesecev po izvolitvi najprej reformirala medijsko krajino. Kako je ta videti po slabih desetih letih, je preverjala ekipa Kronike+. Z nami so govorili: - nekdanji odgovorni urednik ukinjenega časnika Népszabadság Károly Vörös; - novinar in urednik spletnega časnika 444.hu Peter Erdi; - direktor madžarskega Centra za nadzor medijev Leventével Bánk Boros; - v Budimpešti živeči zgodovinar in analitik dr. Luka Lisjak Gabrijelčič;

Mediji na Orbanovi šahovnici

Pred dnevi je na Madžarskem odjeknila razrešitev odgovornega urednika najbolj branega neodvisnega medija Index.hu po pritisku lastnikov iz krogov blizu vlade. Portal je konec tedna že zapustila večina novinarjev in urednikov, ki pravijo, da nimajo več pogojev za neodvisno delovanje. To je nov udarec za medijsko krajino, ki jo je sicer vlada Viktorja Orbana začela reformirati kmalu po izvolitvi leta 2010.

Dolgoletni novinar in nekdanji urednik ukinjenega levosredinskega dnevnika Népszabadság Karoly Vöröš je prepričan, da se je Viktor Orban na prevzem osrednjih medijev pripravljal vse od poraza na volitvah leta 2002. Po tistem je sicer ustanovil svojo novičarsko televizijo in nekaj revij, a zavedal se je pomena javnega servisa in tiska. 

Fidesz je leta 2010 spet prišel na oblast in že ob koncu tega leta so sprejeli nov medijski zakon, ki je začel veljati 3. Januarja 2011. In tega dne je naš časopis izšel z naslovnico na kateri smo v vseh uradnih jezikih Evropske unije napisali: NA MADŽARSKEM NI VEČ SVOBODE TISKA.Povem vam primer: Zakon je zahteval, da novinar razkrije svoje vire, ko je nujno. Kdo pa odloča, kaj je nujno?  Tako se ubija svobodo medijev.

Novinar in urednik spletnega časopisa 444.hu Peter Erdi navaja, da je v madžarskem medijskem prostoru najpomembnejši oglaševalec država in ta denar namenja predvsem svojim zvestim podpornikom, ki jih ni malo.   

Vlada ima velikanski medijski imperij. Imamo Srednjeevropsko tiskovno in medijsko fundacijo oziroma KESMA, ki nadzoruje 476 medijev – televizijske kanale, radijske postaje, revije, časopise. Ustanovili so jo leta 2018, in sicer tako, da so oligarhi blizu vladi v nekaj letih pred tem kupili več regionalnih časnikov, televizijskih in radijskih postaj. Nato so se vsi ti oligarhi na isti dan odločili podariti vse te medije omenjeni fundaciji, ki zdaj nadzira ta ogromen medijski imperij. Madžarska ima poleg tega tudi javne medije, a bi bil boljši izraz vladni mediji, imajo velikanski proračun. Obstaja tudi več manjših provladnih medijev, ki so v zasebni lasti – denimo največja komercialna televizija, ki je tudi podrejena vladi. Če strnemo, ima torej vlada velikanski vpliv na medije.

Imamo nekaj medijev, ki so kritični, a le do določenih tem oziroma posameznikov. Hkrati niso popolnoma neodvisni, dobijo del vladnega oglaševalskega denarja. In to je za vlado idealen model; vsakič ko kdo iz Bruslja kritizira medijsko svobodo na Madžarskem, lahko rečejo, poglejte, ta časopis je zelo kritičen do vlade, kar je res, ampak jo lahko kritizira samo glede določenih tem. Gre za nadzorovano kritiko.

Kje je torej ob vsem tem Bruselj in kako je madžarska medijska krajina videti v praksi - to smo preverjali za tokratno oddajo Kronika+.