Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
940 epizod
940 epizod
Likovne razstave, literarni dogodki, nagrade in priznanja, festivali, kulturna politika … vse to so teme tedenskega pregleda najpomembnejšega dogajanja na področju kulture.
O 5. izvedbi Zimskega festival, pa o štirih razstavah: v Muzeju novejše zgodovine se z razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov, poslanih leta 1942 spominjajo 77. obletnice osvoboditve tega koncentracijskega taborišča, na Ptuju je na ogled razstava šestnajstih slovenskih umetnic z naslovom Umetnost nima spola, v Velenju se predstavlja Katja Felle z razstavo 500 gigabajtov, v Mestnem muzeju v Ljubljani več avtorjev razstave z naslovom Urbane prerokbe – Življenje v Ljubljani leta 2100 pogleduje v prihodnost prestolnice, predstavljamo pa tudi z monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Nataše Golob ter mednarodni simpozij Pogledi na umetnost Draga Jančarja.
O 5. izvedbi Zimskega festival, pa o štirih razstavah: v Muzeju novejše zgodovine se z razstavo Fotografije iz Auschwitza – zgodbe s fotografij slovenskih taboriščnikov, poslanih leta 1942 spominjajo 77. obletnice osvoboditve tega koncentracijskega taborišča, na Ptuju je na ogled razstava šestnajstih slovenskih umetnic z naslovom Umetnost nima spola, v Velenju se predstavlja Katja Felle z razstavo 500 gigabajtov, v Mestnem muzeju v Ljubljani več avtorjev razstave z naslovom Urbane prerokbe – Življenje v Ljubljani leta 2100 pogleduje v prihodnost prestolnice, predstavljamo pa tudi z monografijo Srednjeveški rokopisi in rokopisni fragmenti Nataše Golob ter mednarodni simpozij Pogledi na umetnost Draga Jančarja.
Predstavljamo nekaj dogodkov, ki zaznamujejo Plečnikovo leto in posebej 150-letnico arhitektovega rojstva. Opozarjamo na priznanja Javnega sklada za kulturne dejavnosti – zlato plaketo je prejela Dragica Čadež Lapajne. Vabimo na razstave Taljenje, Koža in Za Borisa, ki so vse na ogled v Ljubljani, napovedujemo pa tudi dogodke ob Molierovem letu. Kulturno panoramo pripravljamo sodelavci Uredništva za kulturo Programa Ars.
Začenjamo s t.im. besedo leta, vedno bolj razširjanim in tudi tako vzdrževanim medijskim fenomenom, nadaljujemo pa z odmevom na zavrnitev predlogov priznanih, nekaterih tudi nagrajenih kolektivov na programskem razpisu ministrstva za kulturo - ali so kulturne razlike pri nas res postale tako velike ...? Povzemamo pogovor prevajalca Boruta Kraševca z biografinjo Dostojevskega Ljudmilo Ivanovno Saraskino, in z avtorjem knjige Penelopin vrt, akademikom Kajetanom Gantarjem. Ogledali smo si razstavo Dušana Kirbiša Predmeti in podobe v Galeriji Murska Sobota in razstavo Gustava Gnamuša Lambda v Galeriji Equrna v Ljubljani. Imamo pa tudi prve vtise s pravkar odprte pregledne razstave večletnega projekta Festivala Račka v Celju z naslovom, Po resničnih dogodkih: Prostori in artikulacije seksualnosti. Foto: In kaj ko bi besede leta prihajale iz knjig? V VEDNOST Erbario-4d.jpg VIR: https://www.ideegreen.it/erbario-fai-da-te-133746.html
Za začetek gostimo letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja za ohranjanje pisne kulturne dediščine, ki ga od l.2008 podeljuje NUK - to sta dr. Janez Šumrada in dr. Miran Košuta, profesor na Univerzi v Trstu. Leto 2022 je vlada razglasila za Plečnikovo in Tartinijevo leto, nadaljujemo pa z razstavami. V ljubljanski« Bežigrajski galeriji 2« smo obiskali pregledno pokojnega likovnika Marka Šušteršiča, v piranski Mestni galeriji pa razstavo Joni Zakonjšek. Opozorili bomo na letošnje 3 evropske prestolnice kulture, Novi Sad, Kaunas in Esch-sur-Alzette, na koncu pa povzeli ministra za kulturo, ki je te dni predstavil osrednje dosežke pravkar minulega predsedovanja Vlade RS Svetu EU na področju kulture.
Človek se je učlovečil takrat, ko je nastala prva zgodba, pravi letošnji Prešernov nagrajenec Feri Lainšček. Čeprav se zdi, da je še eno nečloveško leto za nami, pa to ne drži v celoti, saj se je v iztekajočem se letu zgodilo nekaj dogodkov desetletja. Med njimi je vpis Plečnikovih del na Unescov seznam, dobili smo Cukrarno, ki sodi med največje infrastrukturne projekte v kulturi, pianist Aleksander Gadžijev se je uvrstil v finale slovitega Chopinovega tekmovanja, slovensko zborovstvo pa je pripravilo mednarodno odmevni festival Evropa cantat. To je nekaj dogodkov v letu, ki je bilo znova zahtevno zaradi epidemije, za napetost pa je kljub rekordnemu proračunu skrbel minister Simoniti.
Pester pregled kulturnega dogajanja tedna bomo začeli s prvim nagrajencem Prešernovega sklada za področje vizualnih komunikacij, Jožetom Brumnom, nadaljevali pa bomo s knjigo in razstavo Fabiani - Plečnik - Vurnik ter bibliofilsko izdajo knjige Stati inu obstati. Ob pogovorih o vizualni umetnosti in Nodierjevi nagradi bomo obiskali še Mizarski muzej v Solkanu in se spomnili na včerajšnji 40. rojstni dan gledališča Ane Monro.
Po pol stoletja se je prepoznavnih 13 filmov kot sta npr. Kekec in Na svoji zemlji, vrnilo iz hrambe v beograjski Kinoteki v filmski arhiv državnega arhiva, posebej vabimo na pogovor z letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Pavlom Učakarjem, povzemamo letošnje Jurčičevo leto, sledijo razstave: Odjuga, zgodbe o identitetah v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in Srečanje. Dotik in odtis, pokojne češke slikarke Adriene Šimotove v MGLM v Ljubljani, "Piranska dela Mihe Maleša" v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu, in Fragile-Krhko, Mareka Schovaneka v Mestni galeriji Ptuj. Foto: Miha Maleš: Piran vir: https://museu.ms/collection/object/37770/piran
Na začetku bomo povzeli v petek, 3. decembra, na dan rojstva pesnika, na Ta veseli dan kulture objavljena imena Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada za prihodnje leto. Prejemnikom najvišjih državnih kulturnih nagrad jih podelijo na dan njegove smrti, 8. februarja. Sledile bodo teme: kaj pomeni izbor slikarja Marka Jakšeta kot slovenskega predstavnika na Beneškem bienalu prihodnje leto. Izpostavili bomo na knjižnem sejmu izbrano knjigo leta, roman Erice Johnson Debeljak Devica, kraljica, vdova, prasica, in prejemnico nagrade Fabjana Hafnerja za prevod dela Petra Handkeja Amalijo Maček. Spomnili se bomo slovenskega festivala v Bruslju pred zaključkom predsedovanja vlade RS Svetu Evropske unije. Povzeli bomo prvine treh odprtih razstav, Čas pozabe, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju, Človek in hrana: v začaranem krogu, v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri ter razstavo ob 90-letnici rojstva Franceta Balantiča v Kamniku. Za konec pa še povzetek decemberskega meseca ilustracije v ljubljanski Vodnikovi domačiji. Foto: Z ene od razstav eruditskega slikarja Marka Jakšeta Vir: BoBo, MMC RTVSLO
Govorili bomo o odstopu direktorja Drame Igorja Samoborja, zakaj bo do začetka januarja zaprta izpostava Narodnega muzeja na Metelkovi ulici v Ljubljani, Cofestivalu, razstavah Vračanja Mete Krese, retrospektivi Ludvika Pandurja v Mariboru ter Gorjanci med Rimom in Bizancem v Dolenjskem muzeju. Predstavili bomo tudi mlada nagrajenca knjižnega sejma, zvočno knjigo Deseti brat in kaj je tam počel program Ars.
Najprej bomo povzeli ugotovitve naročene raziskave o strokovnem vrednotenju programov in projektov v kulturi, ki jo je resorno ministrstvo naročilo pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Sledila bo predstavitev prejemnic nagrade mednarodnega muzejskega sveta oziroma ICOM Slovenija za muzejski projekt »La doctora: Življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju« v Slovenskem etnografskem muzeju, in nagrada Hinka Smrekarja za življensko delo za Danijela Demšarja ter nagrada Ivane Kobilca za življensko delo Kamili Volčanšek. Spomnili bomo na razstavo »Picasso: Črka v risbo« v Ljubljani in na razstavo »Strauss Pinxit« v Slovenj Gradcu, ki prikazuje doslej širše premalo poznano baročno slikarsko družino Strauss iz tega nekoč štajerskega mesta. Za zaključek pa nekaj več o začetku knjižnega sejma prihodnji teden.
Prav na začetku osvežimo spomin na povod odpovedi izvedbe slovenskega knjižnega sejma v prostorih CD v glavnem mestu - sejem bo letos že drugič na internetu. V Bruslju so podelili nagrade Evropske unije za književnost, ki jo je prejela tudi pisateljica Anja Mugerli, govorili pa smo tudi z nekaj drugimi prejemniki. Jermanovo nagrado Društva slovenskih književnih prevajalcev za prevode humanistike in družboslovja v naš jezik je prejel izredni član SAZU, prof. dr. Tomo Virk. Teden pa je zaznamoval tudi 15. festival sodobnega improvizacijskega gledališča Goli oder. V Novi Gorici so odprli 22. mednarodni festival sodobnih umetniških praks Pixxelpoint, tokrat z naslovom, Globoki globoki gozd. Že nekaj dni je v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu odprta razstava o treh desetletjih mobilne telefonije pri nas z naslovom "Halo! Kje si?", opozarjamo pa na Čufarjeve dneve amaterskega gledališča, ki se v nedeljo začenjajo na Jesenicah. Na fotografiji Tomo Virk vir: Marko Golja, https://ars.rtvslo.si/2019/03/ars-humana-201/
Na začetku bomo predstavili pisateljico Luno Jurančič Šribar, letošnjo prejemnico nagrade Ženskega odbora slovenskega centra PEN za izjemno literarno ustvarjalnost in osebnostno držo "mira". Povzeli bomo, kaj so na četrtkovi okrogli mizi o spolnih in psihičnih zlorabah v slovenskem gledališkem svetu v okviru Tedna slovenske drame v Kranju povedale aktivne udeleženke, opozorili pa tudi na nedaven izid integralnega prevoda iz izvirnega, arabskega jezika knjige Šeherezadinih zgodb "Tisoč in ena noč". Spoznali boste razstavo o prostorskih konceptih Plečnikovih prenov v njegovi ljubljanski hiši, in "Umetnikov ego", razstavo v Galeriji Alkatraz v glavnem mestu. Obiskali smo tudi mariborski festival KIBLIX, ki predstavlja sodobne virtualne svetove. Na fotografiji prejemnica mire Luna Jurančič Šribar na podelitvi Vir: rtvslo, BoBo/Žiga Živulović mlajši
Pesniško nagrado Društva slovenskih pisateljev je za pesnitev "To telo, pokončno" te dni prejela Nina Dragičević - pogovor z nagrajenko bo uvod v tedenski pregled. V njem izpostavljamo že odprti drugi del razstave karikaturista Hinka Smrekarja (*1883-+1942) v Narodni galeriji, ki je končal pred italijanskim strelskim vodom 1. oktobra 1942 v Gramozni jami v Ljubljani, in razstavo ob 50-letnici Galerije likovnih samorastnikov v Trebnjem. Pokrajinski muzej Maribor z razstavo "Zgodbe iz grajskih soban", o 22-ih gradovih in dvorcih vzhodne Slovenije prikazuje usode njihove opreme, ob 25-letnici založbe Beletrina, prvotno naziv knjižne zbirke Študentske založbe, pa je v Cankarjevem domu na ogled razstava "Temnejša je noč, svetlejše so zvezde". Ob koncu bomo na kratko napovedali 51. Teden slovenske drame, ki se prihodnjo sredo začenja v Kranju. Hinko Smrekar: Avtoportret (izsek) VIR: arhiv Narodne galerije
Kakšno je dogajanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu? Kako ustvarja prevode knjig iz madžaščine Sovretova nagrajenka Marjanca Mihelič; iz preteklosti segajo v naš čas knjige Josipa Jurčiča, o čemer so govorili strokovnjaki na simpoziju v Cankarjevem domu. Tudi Yanis Varoufakis, ki je prišel na pogovor s Slavojem Žižkom v Cukrarno, je avtor številnih knjig, uspešnic, prevedenih v tuje jezike. IŠČEM STANOVANJE … Sto let organizirane stanovanjske gradnje je nova razstava v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, v Slovenskem etnografskem muzeju pa razstava Ljudska umetnost med domom in svetom. Kaj je videti v dveh novih muzejih v Riminiju?
Izpostavljamo vrhunec letošnjih prireditev ob 200-letnici ustanovitve prvega profesionalnega pristopa do naravne in kulturne dediščine oziroma prvega muzeja na Slovenskem, v petek, 15. oktobra sta ga z Dnevom odprtih vrat obeležila naslednika, Narodni in Prirodoslovni muzej v Ljubljani. Sledi opis paradoksov predvidenega višanja državnega proračuna za kulturo v prihodnjih 2 letih. Nadaljujemo z nagradami Zbornice za arhitekturo in prostor, s SVINČNIKI, ki jim sledijo razstave: v Narodni galeriji znameniti portreti fotografa Nadarja iz 19.stoletja, v Pokrajinskem muzeju Celje pa razstava o nekdanji rabi in predmetih iz kositra, Zloščeno do visokega sijaja. Galerija P74 v Ljubljani ponuja pregled umetniških kolektivov v zadnji skupni državi, v Slovenj Gradcu pa več kot 100 podob koroške krajine skozi čas. Sklenemo s festivalom Indigo v Cukrarni, predvsem z napovedanim soočenjem Žižek - Varoufakis.
Abdulrazak Gurnah, pisatelj iz Tanzanije, je letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo, po 35 letih - l.1986 jo je prejel Wole Soyinka iz Nigerije - je tokratni prejemnik šele drugi temnopolti pisatelj iz Afrike nasploh. In to bo uvodna tema tedenskega pregleda, ki ji bo sledila predstavitev letošnjih gledaliških nagrad tantadruj, za življensko delo so jo podelili igralcu Ivu Barišiču, na fotografiji. Spomnili bomo na pomen pravkar zaključenega obmejnega srečanja svobodnih duhov Forum Tomizza, ki se je letos posebej posvetil konceptu solidarnosti – v navezavi na izvorno francosko razsvetljensko solidarité. Povzeli bomo tudi mednarodni festival stripa Tinta v glavnem mestu in mednarodni festival računalniške umetnosti v Mariboru. Obiskali smo razstavo nizozemske umetnice Anette Krauss Prikriti kurikulum v ljubljanski Galeriji ŠKUC, za zaključek pa bomo obeležili letošnjo 500-letnico jeseniške Kosove graščine, osrednji razstavni prostor Gornjesavskega muzeja Jesenice. Na fotografiji Ivo Barišič, vsestranski gledališki in filmski igralec, prejemnik več priznanj, predvsem pa vešči interpret človeških značajev Vir: SNG Nova Gorica
Življenje kulture minule dni je zaznamovala vremenska ujma, ki je poškodovala dve osrednji ustanovi: ljubljansko Dramo in Moderno galerijo, ter Slovensko mladinsko gledališče; več o tem v oddaji, v kateri se bomo posvetili še festivalu Mesto žensk, ki v Ljubljani poteka 27-ič, razstavi Kartografski zakladi slovenskega ozemlja v Narodni in univerzitetni knjižnici, vizualni umetnosti na festivalu Urbani pejsaž v Kranju ter na razstavi Onkraj meja v Celju. Spregovorili bomo tudi o novi stalni razstavi Valvasoriana na gradu Bogenšperk in o razstavi ob 130.letnici zaprtja železarne v Dvoru pri Novem mestu, ki je skoraj stoletje izdelovala tudi umetniško oblikovane okrasne in uporabne predmete. na sliki: Staš Kleindienst: Večerna vaja, izsek. Festival Urbani pejsa - razumeti naturo vir: www.gorenjski-muzej.si
Ob začetku 31. Dnevov evropske in 9. Tedna kulturne dediščine je nekdanji simbol revščine postal odličen primer, kako prenoviti in prenavljati kulturno dediščino, zato tudi uvodni prispevek spregovori o prenovljeni Cukrarni. Sledi pogovor s Sebastijanom Pregljem, prejemnikom Večernice, nagrade za mladinsko književnost časopisa Večer, ki se mu pridružuje prejemnik letošnje pesniške nagrade Fanny Haussmann Matjaž Pikalo. Poročamo tudi s četrtkove celjske proslave ob 170-letnici najstarejše slovenske založbe – celjske Mohorjeve družbe. Na Dunaju v Weltmuseumu so odprli razstavo o Almi Karlin z naslovom Sama okoli sveta, ki smo jo obiskali, v Milanu pa smo bili na Sejmu moderne in sodobne umetnosti MIART. Osvežili bomo tudi spomin na Certifikat Kulturno podjetje, ki ga je v sodelovanju s še nekaj akterji nedavno predstavilo društvo Asociacija, in opozorili na odmeven obisk skladatelja Vinka Globokarja ta teden v Sloveniji. Na fotografiji prenovljena Cukrarna Vir: MMC/Kambič https://val202.rtvslo.si/2021/09/ljubljanska-cukrarna-zacenja-novo-pot/
V tokratni oddaji med drugim o Arsovi nagradi za kratko zgodbo, ki sicer ni nova, ima pa novo ime: Arsova lastovka – prejel jo je Davorin Lenko. Predstavili bomo prejemnika Klemenčičeve in Rožančeve nagrade Eko Vogelnik in Roberta Simoniška, napovedali ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri in poročali o Slovenskih dnevih v Clevelandu.
Neveljaven email naslov