Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Christopher Marlowe

26.08.2016


Tokratni Kulturni fokus bomo posvetili znamenitemu angleškemu renesančnemu dramatiku, pesniku in prevajalcu, ki se je rodil v prvi polovici leta 1564. Ne, beseda ne bo tekla, kakor bi človek zlahka pomislil, o Williamu Shakespearu, ampak o njegovem dva meseca starejšem vzorniku, Christopherju Marlowu. In imeli se bomo o čem pogovarjati – mož je namreč v svojem času veljal za nevarnega heretika, nemara celo ateista; šušljalo se je, da nečistuje z moškimi, da se peča s čarovništvom in da – za tisti čas močno pohujšljivo – kadi tobak; po vsem sodeč je za angleški protestantski dvor vohunil zoper katoličane; vemo tudi, da je bil precej vročekrven pretepač, njegov umor spomladi leta 1593 pa še do današnjih dni ostaja zavit v precej debelo tančico skrivnosti. A vse to bi bilo le malo pomembno, ko ne bi prav z njim elizabetinska dramatika dosegla svojega prvega vrhunca. Z dramami, kot so Timurlenk Veliki pa Edvard Drugi, Malteški Jud in Tragedija o doktorju Faustu, je namreč v angleško literaturo vpeljal sloviti blankverz, njegovi ambiciozni, brezobzirni, pogosto nasilni liki, ki hočejo stvarnost urediti ne po kakem vnaprejšnjem Božjem načrtu, ampak predvsem v skladu z lastno voljo in predstavo, pa so naznanjali, da je srednjega veka dokončno konec, da je nastopila moderna doba. Zakaj torej ni Marlowe danes trdneje zapisan v kulturni spomin Zahoda? – Odgovor bomo iskali v pogovoru z dr. Andrejem Zavrlom, avtorjem monografije Christopher Marlowe, kanonični odpadnik, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Zveze raziskovalnih centrov Slovenke akademije znanosti in umetnosti.


Kulturni fokus

731 epizod


V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.

Christopher Marlowe

26.08.2016


Tokratni Kulturni fokus bomo posvetili znamenitemu angleškemu renesančnemu dramatiku, pesniku in prevajalcu, ki se je rodil v prvi polovici leta 1564. Ne, beseda ne bo tekla, kakor bi človek zlahka pomislil, o Williamu Shakespearu, ampak o njegovem dva meseca starejšem vzorniku, Christopherju Marlowu. In imeli se bomo o čem pogovarjati – mož je namreč v svojem času veljal za nevarnega heretika, nemara celo ateista; šušljalo se je, da nečistuje z moškimi, da se peča s čarovništvom in da – za tisti čas močno pohujšljivo – kadi tobak; po vsem sodeč je za angleški protestantski dvor vohunil zoper katoličane; vemo tudi, da je bil precej vročekrven pretepač, njegov umor spomladi leta 1593 pa še do današnjih dni ostaja zavit v precej debelo tančico skrivnosti. A vse to bi bilo le malo pomembno, ko ne bi prav z njim elizabetinska dramatika dosegla svojega prvega vrhunca. Z dramami, kot so Timurlenk Veliki pa Edvard Drugi, Malteški Jud in Tragedija o doktorju Faustu, je namreč v angleško literaturo vpeljal sloviti blankverz, njegovi ambiciozni, brezobzirni, pogosto nasilni liki, ki hočejo stvarnost urediti ne po kakem vnaprejšnjem Božjem načrtu, ampak predvsem v skladu z lastno voljo in predstavo, pa so naznanjali, da je srednjega veka dokončno konec, da je nastopila moderna doba. Zakaj torej ni Marlowe danes trdneje zapisan v kulturni spomin Zahoda? – Odgovor bomo iskali v pogovoru z dr. Andrejem Zavrlom, avtorjem monografije Christopher Marlowe, kanonični odpadnik, ki je pred nedavnim izšla pri založbi Zveze raziskovalnih centrov Slovenke akademije znanosti in umetnosti.


09.08.2024

Eksofonija ali zakaj je, ko človek piše, dobrodošlo sedeti na dveh stolčkih

O zbirki esejev, v katerih sodobna japonsko-nemška pisateljica Yoko Tawada išče poti iz potuhe, lenobe in predvidljivosti, v katere lahko zapadejo književniki in književnice, ki ustvarjajo samo v svojem maternem jeziku


02.08.2024

Presunljiva posvetila, ikonografija ter bizon v prizorih antičnega ekosistema

Poletje je čas, ko so ceste, ki od neznano kdaj vodijo na vse mogoče konce sveta, polne prometa ... Že zdavnaj so utonile v pozabo jantarne in rimske poti, vojaška konjenica in natovorjeni vozovi, izginil je ves staroveški turizem. Nekaj pa je le ostalo v spominu in zapisu kamna.


26.07.2024

»Vrhovni uvid v budizmu je pravzaprav uvid v nestalnost vsega«

Budizem ni »le« religija; v pomembni meri je tudi filozofija. V pogovoru s filozofinjo dr. Nino Petek smo preverjali, kateri pravzaprav so ključni koncepti budistične filozofske misli pa tudi kako se je ta misel razvijala v zgodovinskem času ter geografskem prostoru.


19.07.2024

»Vrt združuje dva nezdružljiva pola – naravo in kulturo«

Ob zborniku Vrt in prispodoba, za katerega sta njegovi urednici, krajinska arhitektka Ana Kučan in filozofinja Mateja Kurir, prejeli letošnjo Plečnikovo medaljo za strokovno publicistiko, skušamo natančneje določiti mesto, ki ga v človekovem bivanjskem izkustvu zasedajo vrtovi in parki


12.07.2024

Kako gledati sliko?

Velikokrat smo pred določeno sliko v galeriji nevedni, zbegani ali brez potrebnega orodja, ki bi nam pomagalo razumeti, interpretirati, ali bolje razbrati umetnino, ki nas je nagovorila.


05.07.2024

Umetnost za polovico vsega povojnega jugoslovanskega prebivalstva, za otroke socializma

Tokrat se podajamo v zlato obdobje mladinske književnosti, ki je nastajala skupaj z obnovo povojne države in njene mreže infrastrukture, v katero sta bila zajeta tudi šolstvo in kultura.


28.06.2024

Dve stoletji množične obsedenosti z mladostjo in dolgim življenjem

Verjetno je le malo reči, ki človeka zaznamujejo močneje kot dejstvo, da je minljiv. Da se skozi čas staramo in da nas na koncu tega staranja, ali pa - če bomo imeli nesrečo - še prej, neizogibno čaka smrt, je zato nekaj, do česar tak ali drugačen odnos vzpostavljajo vse kulture v vseh zgodovinskih obdobjih. Ker je človekov odnos do staranja in minljivosti vedno del širših pogledov neke družbe na svet in na posameznike, pa se gre vprašati, kdaj in kako so v zgodovini začele moč pridobivati ideje, ki so oblikovale poglede današnjega časa. Vneto čaščenje mladosti in obsedenost z množico pripravkov, ki naj bi skrbeli za naše zdravje in vitalnost ter pomlajevali naša telesa - ter na drugi strani naš nelagoden odnos do starosti in smrti - namreč, kot vemo, niso od nekdaj prevevali naše kulture. In vendar izvori teh pogledov segajo precej dlje v zgodovino, kot si praviloma predstavljamo. O tem, kako se je že nekje od 18. stoletja naprej v evropskih družbah začel spreminjati odnos do starosti in smrti ter skozi naslednje stoletje prinesel ne le veliko miselnih premikov na tem področju, ampak tudi celo množico včasih precej bizarnih pomlajevalnih metod, bomo v tokratnem Kulturnem fokusu govorili z dr. Meto Remec z Inštituta za novejšo zgodovino. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: plakat iz leta 1929 oglašuje film, ki prikazuje takrat zelo razvpito in zloglasno metodo pomlajevanje s pomočjo presajanja delov testisov ali jajčnikov iz opic v ljudi, ki jo je izvajal francoski zdravnik Serge Voronoff


21.06.2024

Umetnost nikoli ni bila mimezis, vse do zdaj

Kako lahko povežemo posameznikovo in družbeno samozagledanost, arhaične in bolj sodobne mitološke ter umetniške različice, v katerih je naslovni lik Narcis, ter avtofikcijsko literaturo?


14.06.2024

Naravoslovje v političnem, ekonomskem, ideološkem in kulturnem kontekstu modernega sveta

So naravoslovne znanosti res zaprte v nekakšnem slonokoščenem stolpu čiste vednosti in brez omembe vrednih povezav s človeško stvarnostjo, sredi katere znanstveniki živijo, raziskujejo ter postavljajo hipoteze?


07.06.2024

Ruski literarni čudež

V zadnjih dveh stoletjih se je ruska književnost uveljavila kot ena najvitalnejših, umetniško prebojnih in kulturno vplivnih nacionalnih literatur na svetu. Kako ji je to uspelo?


31.05.2024

Resnica je to, kar kaže umetnikova zavest: Jože Ciuha - 100 let

O velikem slovenskem umetniku, ki je menil, da imamo vsi v sebi potencial Leonarda ali Einsteina, vendar se mu le redki posvečajo.


24.05.2024

Michel de Montaigne, esejist, ki je v 16. stol. »izumil« novoveškega, modernega človeka

Monumentalni Eseji velikega francoskega misleca in pisca 16. stoletja nam razkrivajo podobo novega, moderni dobi pripadajočega človeka, ki ne zaupa ne avtoriteti svetih ne avtoriteti filozofskih besedil, ampak hoče predvsem misliti s svojo glavo


17.05.2024

Ljubezen ustvari ljubezen?

Ljubezenska simbolika je jezik, ki ga znamo zelo dobro brati, vsaj znotraj svojega kulturnega sistema, čeprav fenomeni ljubezni niso univerzalen jezik. Ponekod je bila podvržena in je še patriarhalnim strukturam, drugod je razumevana skozi spolnost.


10.05.2024

Družba dela in njeni bulšihti

Živimo v času, ko nekateri poklici, ki so se uveljavili kot tradicionalni, počasi izginjajo. Poročilo, ki obravnava zaposlovanje v Združenih državah Amerike (primerjalno je narejeno za leti 1910 in 2000), ugotavlja, da je število delavcev v gospodinjskih dejavnostih, kmetijski dejavnosti in v industriji, dramatično upadllo, obenem pa se je v tem času število t.i. strokovnih, menedžerskih, pisarniških, trgovskih in storitvenih delavcev potrojilo. Kot lahko beremo v knjigi antropologa Davida Graeberja, je med njimi precej takih, ki so neproduktivni, vendar zelo dobro plačani.


03.05.2024

Utopija, spektakel in propaganda v (sovjetskem) znanstveno-fantastičnem filmu

Od kod neustavljiva privlačnost znanstveno-fantastične sedme umetnosti in kaj so v tem kontekstu v zadnjem stoletju pomembnega pridodali Rusi?


18.04.2024

Rojstvo japonskega naroda iz duha rdeče četrti

Od 17. do 19. stoletja je Yoshiwara, rdeča četrt v Tokiu, navdihovala slikarje, literate in gledališčnike in tako postala nekakšen epicenter tamkajšnje meščanske kulture, ta pa je sčasoma prodrla med vse sloje japonske družbe in jih trdno povezala med seboj


12.04.2024

Mladen Dolar: Vedno so mi bili všeč ekstremni tipi literature in filozofije. Resnica je vedno v skrajnosti.

S svetovno uglednim filozofom o modernistični literaturi Marcela Prousta, Jamesa Joycea, Franza Kafke in Samuela Becketta


05.04.2024

»Že stari Grki so priporočali, naj ima pes kratko ime, ki nakazuje hitrost, pogum ali moč.«

Z jezikoslovcem in etimologom Markom Snojem o imenih slovenskih psov in še vsem drugem, kar v našem jeziku laja, maha z repom in tačko da


29.03.2024

Risba, slika, ilustracija, strip, film, čustvenček in konec vladavine teksta?

Bili so časi, ko se napisane besede in narisane podobe v glavah niso mešale, se teple, na svoj način pogovarjale ali ustvarjale oblike sožitja ...


22.03.2024

Preudarna uporaba virov, starogrško pojmovanje blagostanja

Aristotelova ekonomska misel v delu Ekonomija - avtorstvo tega dela je verjetno kolektivno, ali pa je miselni produkt enega izmed njegovih neznanih učencev - se ukvarja predvsem z urejanjem domačega gospodarstva pa tudi financ na ravni države oz. polis.


Stran 1 od 37
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov