Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najstarejša knjižna zbirka na Slovenskem izhaja že 70 let
Kdo vendar ne pozna Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, tistih debelih knjig z belimi platnicami in rdečimi naslovnimi črkami, v katerih so objavljeni ne le literarni biseri Vodnika, Prešerna, Tavčarja, Cankarja, Župančiča in drugih književnikov, ampak tudi njihova publicistična besedila pa njihovi dnevniki, pisma in spomini, pravzaprav vse, kar so kdaj zapisali in se je ohranilo do danes. Letos mineva že sedemdeset let, odkar so izšli prvi zvezki v tej zbirki, brez katere si naši literarni znanstveniki skoraj ne znajo več predstavljati svojega dela, saj so vse knjige, zbrane v Zbranih delih, bogato komentirane in brezhibno opremljene s popolnim znanstveno-kritičnim aparatom. Videti je torej, da Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev predstavljajo enega najbolj ambicioznih in najbolj rigoroznih znanstvenih projektov na Slovenskem danes, pravcati intelektualni zaklad nacionalnega pomena. Obenem pa ne gre spregledati, da se je število bralcev te zbirke v desetletjih precej zmanjšalo; če so Cankarja nekoč tiskali v 8000 izvodih, knjige avtorjev, ki izhajajo danes – gre za Bartola, Kocbeka in Zofko Kveder – natisnejo v vsega 300 izvodih. Je projekt Zbranih del potemtakem ogrožen; se je njegovemu osnovnemu konceptu iztekel čas? Bi bilo v prihodnje te knjige smotrno izdajati predvsem v elektronski obliki? – Odgovore iščemo v tokratnem Kulturnem fokusu. Gost pred mikrofonom bo dr. Matija Ogrin, urednik Zbranih del.
725 epizod
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Najstarejša knjižna zbirka na Slovenskem izhaja že 70 let
Kdo vendar ne pozna Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, tistih debelih knjig z belimi platnicami in rdečimi naslovnimi črkami, v katerih so objavljeni ne le literarni biseri Vodnika, Prešerna, Tavčarja, Cankarja, Župančiča in drugih književnikov, ampak tudi njihova publicistična besedila pa njihovi dnevniki, pisma in spomini, pravzaprav vse, kar so kdaj zapisali in se je ohranilo do danes. Letos mineva že sedemdeset let, odkar so izšli prvi zvezki v tej zbirki, brez katere si naši literarni znanstveniki skoraj ne znajo več predstavljati svojega dela, saj so vse knjige, zbrane v Zbranih delih, bogato komentirane in brezhibno opremljene s popolnim znanstveno-kritičnim aparatom. Videti je torej, da Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev predstavljajo enega najbolj ambicioznih in najbolj rigoroznih znanstvenih projektov na Slovenskem danes, pravcati intelektualni zaklad nacionalnega pomena. Obenem pa ne gre spregledati, da se je število bralcev te zbirke v desetletjih precej zmanjšalo; če so Cankarja nekoč tiskali v 8000 izvodih, knjige avtorjev, ki izhajajo danes – gre za Bartola, Kocbeka in Zofko Kveder – natisnejo v vsega 300 izvodih. Je projekt Zbranih del potemtakem ogrožen; se je njegovemu osnovnemu konceptu iztekel čas? Bi bilo v prihodnje te knjige smotrno izdajati predvsem v elektronski obliki? – Odgovore iščemo v tokratnem Kulturnem fokusu. Gost pred mikrofonom bo dr. Matija Ogrin, urednik Zbranih del.
Verjetno je le malo reči, ki človeka zaznamujejo močneje kot dejstvo, da je minljiv. Da se skozi čas staramo in da nas na koncu tega staranja, ali pa - če bomo imeli nesrečo - še prej, neizogibno čaka smrt, je zato nekaj, do česar tak ali drugačen odnos vzpostavljajo vse kulture v vseh zgodovinskih obdobjih. Ker je človekov odnos do staranja in minljivosti vedno del širših pogledov neke družbe na svet in na posameznike, pa se gre vprašati, kdaj in kako so v zgodovini začele moč pridobivati ideje, ki so oblikovale poglede današnjega časa. Vneto čaščenje mladosti in obsedenost z množico pripravkov, ki naj bi skrbeli za naše zdravje in vitalnost ter pomlajevali naša telesa - ter na drugi strani naš nelagoden odnos do starosti in smrti - namreč, kot vemo, niso od nekdaj prevevali naše kulture. In vendar izvori teh pogledov segajo precej dlje v zgodovino, kot si praviloma predstavljamo. O tem, kako se je že nekje od 18. stoletja naprej v evropskih družbah začel spreminjati odnos do starosti in smrti ter skozi naslednje stoletje prinesel ne le veliko miselnih premikov na tem področju, ampak tudi celo množico včasih precej bizarnih pomlajevalnih metod, bomo v tokratnem Kulturnem fokusu govorili z dr. Meto Remec z Inštituta za novejšo zgodovino. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: plakat iz leta 1929 oglašuje film, ki prikazuje takrat zelo razvpito in zloglasno metodo pomlajevanje s pomočjo presajanja delov testisov ali jajčnikov iz opic v ljudi, ki jo je izvajal francoski zdravnik Serge Voronoff
Kako lahko povežemo posameznikovo in družbeno samozagledanost, arhaične in bolj sodobne mitološke ter umetniške različice, v katerih je naslovni lik Narcis, ter avtofikcijsko literaturo?
So naravoslovne znanosti res zaprte v nekakšnem slonokoščenem stolpu čiste vednosti in brez omembe vrednih povezav s človeško stvarnostjo, sredi katere znanstveniki živijo, raziskujejo ter postavljajo hipoteze?
V zadnjih dveh stoletjih se je ruska književnost uveljavila kot ena najvitalnejših, umetniško prebojnih in kulturno vplivnih nacionalnih literatur na svetu. Kako ji je to uspelo?
O velikem slovenskem umetniku, ki je menil, da imamo vsi v sebi potencial Leonarda ali Einsteina, vendar se mu le redki posvečajo.
Monumentalni Eseji velikega francoskega misleca in pisca 16. stoletja nam razkrivajo podobo novega, moderni dobi pripadajočega človeka, ki ne zaupa ne avtoriteti svetih ne avtoriteti filozofskih besedil, ampak hoče predvsem misliti s svojo glavo
Ljubezenska simbolika je jezik, ki ga znamo zelo dobro brati, vsaj znotraj svojega kulturnega sistema, čeprav fenomeni ljubezni niso univerzalen jezik. Ponekod je bila podvržena in je še patriarhalnim strukturam, drugod je razumevana skozi spolnost.
Živimo v času, ko nekateri poklici, ki so se uveljavili kot tradicionalni, počasi izginjajo. Poročilo, ki obravnava zaposlovanje v Združenih državah Amerike (primerjalno je narejeno za leti 1910 in 2000), ugotavlja, da je število delavcev v gospodinjskih dejavnostih, kmetijski dejavnosti in v industriji, dramatično upadllo, obenem pa se je v tem času število t.i. strokovnih, menedžerskih, pisarniških, trgovskih in storitvenih delavcev potrojilo. Kot lahko beremo v knjigi antropologa Davida Graeberja, je med njimi precej takih, ki so neproduktivni, vendar zelo dobro plačani.
Od kod neustavljiva privlačnost znanstveno-fantastične sedme umetnosti in kaj so v tem kontekstu v zadnjem stoletju pomembnega pridodali Rusi?
Od 17. do 19. stoletja je Yoshiwara, rdeča četrt v Tokiu, navdihovala slikarje, literate in gledališčnike in tako postala nekakšen epicenter tamkajšnje meščanske kulture, ta pa je sčasoma prodrla med vse sloje japonske družbe in jih trdno povezala med seboj
S svetovno uglednim filozofom o modernistični literaturi Marcela Prousta, Jamesa Joycea, Franza Kafke in Samuela Becketta
Z jezikoslovcem in etimologom Markom Snojem o imenih slovenskih psov in še vsem drugem, kar v našem jeziku laja, maha z repom in tačko da
Bili so časi, ko se napisane besede in narisane podobe v glavah niso mešale, se teple, na svoj način pogovarjale ali ustvarjale oblike sožitja ...
Aristotelova ekonomska misel v delu Ekonomija - avtorstvo tega dela je verjetno kolektivno, ali pa je miselni produkt enega izmed njegovih neznanih učencev - se ukvarja predvsem z urejanjem domačega gospodarstva pa tudi financ na ravni države oz. polis.
V oddaji Kulturni fokus nas zanima, kako naš pogled na svet, spomine in spoznanja oblikujejo čuti. Najprej: glavni dotik s planetom, na katerem živimo, je hoja.
Marta Verginella: v drugi polovici 19. stoletja je postalo jasno, da bo slovensko nacionalno gibanje uspešno le, če bo ženskam pomagalo do izobrazbe in olajšalo njihovo aktivno udejstvovanje v družbeno-kulturnem prostoru
V Berlinu se je, zahvaljujoč divjim nočnim klubom, alternativnim umetnostnim praksam, levičarskemu aktivizmu in nizkim najemninam, oblikovala posebna mestna kultura, ki si jo želijo izkusiti mladi odrasli z vsega sveta
Zakaj upodobitve volkov, lisic, medvedov in drugih živali v ljudskem slovstvu niso tako nedolžne, kot se zdijo na prvi pogled?
Prosto po Tolstoju: Evropski projekti so nesrečni vsak po svoje.
Kako se v približno 650 let stari uprizoritveni tradiciji iz dežele vzhajajočega sonca povezujejo in prepletajo igra, glasba in ples?
Neveljaven email naslov