Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
412 epizod
412 epizod
Informativni prispevki iz področja kulture
V nedeljo bodo v Kranju v stolpu Škrlovec na Tednu slovenske drame živo uprizorili radijsko igro Brine Jenček z naslovom grem greš greva v sodelovanju Radia Slovenija – Programa Ars in Tedna slovenske drame. Za besedilo je avtorica na lanskem Tednu slovenske drame prejela nagrado za mladega dramatika. V igri nastopa mlad par, štiriindvajsetletna Neža in šestindvajsetletni Dimitar, ki se spopada z različnimi težavami v zvezi z delom, skupnim življenjem, družino – na njune odločitve pa vpliva tudi okolje. Režiserko Saško Rakef smo najprej vprašali, v kolikšni meri je bilo treba besedilo, napisano za oder, prirediti za radio.
Na programu 25. Festivala neodvisnega filma sta tudi dokumentarni film Tonija Cahunka Novi sošolci, ki v ospredje postavi otroke priseljencev s Kosova v Sloveniji in izzive, s katerimi se soočajo pri vključevanju v novo šolsko okolje ter dokumentarni film Čas nasproti naju Simone Jerala, intimen vpogled v prijateljstvo med očetom in njegovo hčerjo, režiserko filma, ki beleži minevanje časa, ki jima je preostal.
Ta hip sta AIPA, organizacija za kolektivno uveljavljanje in zaščito pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del, ter slovenski kinematografi na nasprotnih bregovih. Spor je privedel celo do bojkota slovenskih filmov v kinih. Poročamo o ozadju spora in predstavljamo mnenje Ministrice za kulturo in Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino pri Ministrstvu za gospodarstvo.
Na svetovni dan gledališča se v Kranju začenja 55. Teden slovenske drame. Festival bodo odprli s podelitvijo stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov in premierno uprizoritvijo vesele tragedije Jureta Karasa Gospodarji neumnosti, nastale v produkciji Prešernovega gledališča Kranj. Igralsko nagrado Marije Vere za življenjsko delo bo prejela Milena Zupančič, nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo Ira Ratej, stanovske nagrade za dveletno obdobje pa Simona Semenič, Barbara Medvešček in Tina Vrbnjak.
V Novi Ljubljanski banki pravijo, da so bančniki v svojem poslanstvu vedno videli več kot le transakcije in številke. Tradicija zbiranja umetnin, ki je pognala korenine že v Mestni hranilnici Ljubljanski, se je nadaljevala, leta 1999 pa so tudi uradno ustanovili NLB umetniško zbirko. V prvih desetih letih so jo z deli priznanih slovenskih avtoric in avtorjev dopolnjevali pod vodstvom umetnostnega zgodovinarja in likovnega kritika dr. Staneta Bernika. Pridobljeno kulturno dediščino pa je banka nato predala v skrb programu Muza – muzeju, galeriji in akademiji pod okriljem NLB. Muzeju bančništva se zdaj na Čopovi 3 v Ljubljani pridružuje še nov galerijski prostor, odpirajo pa ga z razstavo, poimenovano Eho. Med drugim predstavljajo svojo zbirko, ki se osredotoča na dela sodobnih umetnic in umetnikov iz jugovzhodne Evrope.
V Solunu se je pretekli konec tedna sklenil 27. mednarodni festival dokumentarnega filma. Gre za enega največjih festivalov dokumentarnega filma v regiji, ki vsako leto postreže z raznolikim naborom del. Letos se je na njem predstavilo več kot dvesto kratkih in dolgometražnih dokumentarcev. Nekaj vtisov iz Soluna je zbrala Petra Meterc. Prevode bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše.
Olga Kosanović je v filmu Še zdaleč ne lipicanci, ki je bil na ogled v okviru 27. Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani, vzela pod drobnogled birokratski sistem, vezan na pridobivanje avstrijskega državljanstva, obenem se v njem sprašuje o tem, kakšen pomen ima državljanska pripadnost narodu. Iz oddaje Gremo v kino.
S projekcijo filma Fiume o morte! Igorja Bezinovića in podelitvijo nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic se je sklenil 27. festival dokumentarnega filma. Žirija, ki so jo sestavljali igralec Primož Bezjak, režiserka Maja Prettner in srbski režiser Nemanja Vojinović, je nagrajenca, film Edina zemlja palestinsko-izraelskega režiserskega kolektiva, izbrala med petimi filmi v tekmovalnem programu.
V Atriju ZRC SAZU poteka že 16. Grošljev simpozij, ki ga organizirata Društvo za antične in humanistične študije Slovenije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Razpravljalci ki se tokrat osredotočajo na starogrškega lirika Pindarja in njegov čas.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo v zadnjih dneh v programski sekciji »Aktualni, družbeno kritični« lahko videli film znanega švedskega dokumentarista Görana Huga Olssona z naslovom Izrael in Palestina na švedski TV (1958-1989), ki je sestavljen izključno iz arhivskega gradiva švedske nacionalne televizije.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je v okviru festivala Fabula gostoval Francis Fukuyama, razvpiti ameriški družbeno-politični mislec, ki je na začetku devetdesetih razglasil konec zgodovine. Na prvem gostovanju v Sloveniji je predstavljal svojo zadnjo knjigo Liberalizem in njegove tegobe, ki je nedavno izšla tudi pri nas. Pogovor s Fukuyamo, ki ga je vodil Rudi Rizman, je spremljal Gregor Podlogar.
Na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma, ki ga lahko obiščete še do srede v Ljubljani (v Cankarjevem domu, v Slovenski kinoteki in v Kinodvoru), so zavrteli štiri glasbene dokumentarce, med temi Glasba za vojaški udar, ki je predvsem politično obarvan in govori o izkoriščanje glasbe v politične namene. Film je uvrščen v tekmovalni program del, ki letos tekmujejo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic. Tesa Drev Juh pa se v svojem prispevku posveča preostalim trem glasbenim dokumentarcem 27. izdaje festivala – z enim, namreč s Praslovanom o Zoranu Predinu, so festival prejšnjo sredo tudi odprli. Potem sta tu še filma, posvečena Beatlom in prvi skupini Nicka Cavea.
Ena najpomembnejših slovenskih ilustratork vseh časov, akademska slikarka Ančka Gošnik Godec, bi 5. junija praznovala 98 let, a se je žal za vedno poslovila. Ostale pa bodo njene legendarne podobe iz Muce Copatarice, Treh boter lisičic, Zverinic iz Rezije in drugih pravljic, v katere je vnašala vedrino, a kdaj tudi mistično in temačno vzdušje. ''Ko ponoči rišeš in si sam, ko je vse tiho, ti pade vse možno na pamet. A jaz se strahov, divjih mož in velikanov ne bojim. Lahko vzamem radirko in jih izbrišem.'' Tako je nedavno povedala Ančka Gošnik Godec, ki spada v generacijo vélikih: Marlenke Stupica, Marjance Jemec Božič in Jelke Reichman – te, prve diplomantke ljubljanske akademije so v knjižno ilustracijo vnesle slikarski in študiozen pristop: slike so polne podrobnosti, ornamentov in natančnih barvnih prelivov. Lahko bi celo rekli, da so žanr ilustracije na novo izumljale. Pri Ančki Gošnik Godec zasledimo izrazito prepletanje fantastike, tradicije realizma 19. stoletja, srednjeveških iluminacij, etnografije in motiva slovenske pokrajine. A tu in tam se je odločila tudi za abstrakten pristop in tehniko tuša. Ustvarjala je za revije Pionir, Ciciban, Kurirček in Pionirski list, posebej rada je sodelovala s pisateljico Elo Peroci, tudi pri Muci Copatarici, sicer pa ilustrirala še pravljice Za lahko noč, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Mamka Bršljanka, Zlata skledica, pa ljudske pripovedi v zbirki Pravljice in druge. In seveda, kdo bi lahko pozabil prizore v Treh botrah lisičicah: starinske avtomobile, pa preprogo, ki se zdi kot ribnik, da se lisica na obisku ne upa stopiti nanjo – in kaj je za otroka ob slikanici lepšega, kot da vsakdanje stvari oživijo. Ob številnih, tudi mednarodnih, je lani Ančka Gošnik Godec prejela še nagrado Riharda Jakopiča za likovno in vizualno umetnost, ob tem pa velja izpostaviti, da so vse od ustanovitve nagrade leta 1969 to za življenjsko delo prej podelili le petim ženskam in še nikoli za področje ilustracije.
Društvo slovenskih pisateljev je predstavilo dve novejši knjižni izdaji. Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti so začeli snovati že leta 2020 za bolonjski knjižni sejem in jo pozneje dopolnili za knjižni sejem v Frankfurtu. Od tod izhaja tudi čebelica na naslovnici slovenske izdaje antologije, ki ponazarja geslo Satovje besed, pod katerim je Slovenija gostovala kot častna gostja frankfurtskega sejma leta 2023. Vendar pa je bilo antologijo pomembno izdati tudi v slovenščini, saj se je za to pokazala potreba med kadrom v domačem izobraževanju. Antologijo je uredila prof. Dr. Dragica Haramija, ki predava otroško in mladinsko književnost na Filozofski in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Antologija vsebuje 54 avtoric in avtorjev, katerih dela so razdeljena v pet kategorij glede na starost bralcev.
V tekmovalnem programu Festivala dokumentarnega filma se je letos znašlo kar nekaj filmov, ki so že ovenčani s takšnimi ali drugačnimi nagradami. Poleg z oskarjem nagrajenega filma Edina zemlja palestinsko-izraelskega kolektiva sta tu denimo film Vlaki poljskega režiserja Macieja Drygasa, prejemnik glavne nagrade v jeseni na nizozemskem festivalu IDFA in Glasba za vojaški udar belgijskega umetnika Johana Grimonpreza, ki je bil med letošnjimi nominiranci za oskarja za najboljši dokumentarni film.
V Ljubljani se odvija 27. festival dokumentarnega filma, na njem pa si je moč ogledati z oskarjem za najboljši dokumentarni film nagrajeni palestinsko-izraelski dokumentarec Edina zemlja režiserjev Basla Adre in Yuvala Abrahama, ki je eden od filmov tekmovalnega programa festivala in obenem prihaja tudi na redni spored ljubljanskega Kinodvora.
V grškem Solunu od četrtka že sedemindvajsetič poteka eden od največjih festivalov dokumentarnega filma na Balkanu - mednarodni festival dokumentarnega filma v Solunu. Pogovarjamo se z Luukom Bouwmanom, režiserjem filma Propagandist, ki spremlja vzpon in padec nizozemskega filmarja Jana Teunissena, ki je med drugo svetovno vojno postal najpomembnejši človek v nizozemski filmski industriji in je kot vodja filmskega oddelka SS postal znan kot „nizozemska Leni Riefenstahl“ ter sorežiserjem filma Gospod nihče proti Putinu Davida Borensteina, ki spremlja mladega ruskega učitelja Pavla Talankina, ki se odloči svetu pokazati politično propagando, ki so jo v času po ruskem napadu na Ukrajino primorani izvajati v ruskih šolah.
Pomenljiva in dostopna kot sam naslov je tudi vsebina nove knjige Sadje na slikah Narodne galerije. Pripravljena je tako, da bo privlačna tako tistim, ki jih zanima umetnost, kot tistim, ki so bolj za naravoslovje. Gre že za četrto publikacijo v seriji, nastali v sodelovanju Narodne galerije v Ljubljani in Arboretuma Volčji Potok. Avtorja besedil sta ponovno Jassmina Marijan, ki je poskrbela za umetnostnozgodovinske opise, in Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanični del.
V zaključni fazi je projekt z naslovom Tartini BIS, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru programa Interreg VI-A Italija Slovenija 2021-2027. Glavni cilj projekta je krepitev vplivov in sinergij kulturnega turizma v znamenju Giuseppeja Tartinija, velike humanistične osebnosti, izhajajoče iz Istre. Bližajo se dogodki, ki bodo v eno združili baročno glasbeno preteklost s sodobno elektronsko glasbo.
Med 12. in 19. marcem se bo v Ljubljani odvila 27. izdaja Festivala dokumentarnega filma – med drugimi bosta na ogled novi film Raduja Judeja o Romuniji v času tranzicije, posnet s pomočjo reklamnih spotov iz tistega časa, pa Edina zemlja, prejemnik oskarja za najboljši dokumentarec. O izboru filmov se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorjem festivala Simonom Popkom, o retrospektivi, posvečeni dokumentarcem Maje Weiss, pa govori Anja Banko.
Neveljaven email naslov