Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
326 epizod
326 epizod
Informativni prispevki iz področja kulture
Festival Liffe se počasi končuje in pred nami je še sklepni konec tedna, ko bomo izvedeli, kdo so letošnji prejemniki nagrad. Glavno žirijo tokrat sestavljajo večkrat nagrajena gruzijska igralka in pisateljica Taki Mumladze, grški režiser Christos Nikou, ki ga pri nas poznamo po filmu Sadeži pozabe, ter slovenski režiser Darko Sinko. Osrednjo nagrado vodomec glavna žirija podeljuje za najboljši film v programski sekciji Perspektive. V njej najdemo prvence ali druge filme iz kariere režiserjev ali režiserk, med njimi tudi gruzijski film April Dee Kulumbegašvili, madžarski film Črna pika Szimlerja Balinta, indijski film Vsi odtenki svetlobe režiserke Payal Kapadia in romunski film Novo leto, ki ni prišlo Bogdana Mureşanuja. Prispevek je pripravila Petra Meterc.
Gaja Pöschl je za oddajo Gremo v kino vzela pod drobnogled dve deli, ki sta na letošjem Liffu uvrščeni v sekcijo Ekstravaganca. V njej najdemo žanrske filme, predstavnike bolj drznega filma, ki se ne zmeni za družbene norme, politično korektnost in meje dobrega okusa.
Z motom Bitja človeškega porekla se je začel 13. mednarodni festival sodobnega plesa Cofestival. V Centru urbane kulture Kino Šiška in na drugih prizoriščih bodo v tednu dni ponudil zanimivo bero sodobnoplesnih predstav, nastalih iz različnih izhodiščnih zastavkov, kot so nemoč tvorjenja govorice, koncept »predmetno naravnane ontologije« in zanimanja za snovnost onstran antropomorfnega, dokumentaristični pristopi in ritualne oblike ter razmerje med koreografijo in umetno inteligenco. Domačim umetnikom bo kot opozorilo na perečo prostorsko problematiko na voljo Odprti studio, predstavili pa bodo tudi dve monografiji. O vsebinah festivala se je Petra Tanko pogovarjala z Dragano Alfirević in Rokom Vevarjem, ki skupaj z Jasmino Založnik in Mitjo Bravharjem sestavljata kuratorsko ekipo festivala.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo kmalu odprli 40. Slovenski knjižni sejem, največjo in najbolj obiskano s knjigo povezano kulturno prireditev pri nas, nato pa se bo vse do nedelje, 1. decembra, zvrstilo 280 dogodkov. Ogledati in kupiti si bo mogoče knjige sto desetih razstavljalcev iz Slovenije in petih tujih držav. Med njimi bo tudi Hrvaška, država v fokusu, mesto v gosteh pa bodo Slovenske Konjice, rojstni kraj pesnika Ivana Minattija, čigar verz so organizatorji predelali v letošnji slogan: Knjigo moraš imeti rad. Kateri dogodki bodo zaznamovali jubilejni sejem pa je Tadeja Krečič vprašala Heleno Kraljič, predsednico Programskega odbora.
Danes se začenja 28. bienale oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje v sodelovanju s Centrom za kreativnost. Poglavitna rdeča nit tokratnega bienala je floriografija ali jezik rož, ki preizprašuje različne pomene, ki se skrivajo v rožah. Kustosinja je Alexandra Midal, profesorica na Univerzi umetnosti in oblikovanja v Ženevi.
V Ljubljani so prvič predstavili uradni program Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. Projekt ki bo potekal pod sloganom Go Borderless, Gremo brezmejno, bo prvi čezmejni EPK. Na obeh straneh meje bodo vanj vložili kar 200 milijonov eurov, kar bo ena izmed največjih investicij v regiji. Evropsko prestolnico kulture bodo odprli na slovenski kulturni praznik 8. februarja, ko pričakujejo več kot 100 tisoč obiskovalcev.
Še do nedelje poteka 35. izdaja Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala, ki ga poznamo pod okrajšavo Liffe. Deset filmov tekmuje za nagrado vodomec, ena od vedno najbolj drznih sekcij festivala pa je tudi letos Ekstravaganca – v okviru te si lahko še nekajkrat ogledate film Substanca, ki je bil premierno prikazan na letošnjem Cannskem filmskem festivalu, kjer je režiserka in scenaristka Coralie Fargeat prejela nagrado za najboljši scenarij.
V Cukrarni v Ljubljani so odprli veliko skupinsko razstavo kolaža in asemblaža. Zajema iz bazena sodobne slovenske umetniške produkcije vse od 70. let prejšnjega stoletja do danes, poudarek je prav na prepletanju tradicionalnih in sodobnih pristopov. Pomenljivo so jo naslovili Plastenja in kot neke vrste plasti je zasnovana tudi sama postavitev.
Ena najbolj specifičnih in natančno profiliranih programskih sekcij Ljubljanskega filmskega festivala je že od leta 2003 sekcija Ekstravaganca. Z izbranimi filmi, ki vedno tako ali drugače prestopajo meje običajnejših produkcij, si je Ekstravaganca v več kot dvajsetih letih pridobila skoraj kulten status in zvesto občinstvo, odprto za zelo različne žanre, pogojno sprejemljiv črni humor in spektakularno brutalne filmske prizore. In prav taka je tudi letošnja ekstravagantna bera. Najbolj bizarna je gotovo Nora hiša, nekakšna črna komedija s prvinami trilerja in fantastične grozljivke, posneta v slogu ameriških humorističnih serij iz devetdesetih let nizozemskih režiserjev in scenaristov Steffena Haarsa in Flipa van de Kuila. Zgodba, začinjena z zelo unikatnim humorjem, se posveča izredno razumevajočemu in potrpežljivemu družinskemu očetu Berniju; ta se nehote zaplete z neusmiljenimi ruskimi kriminalci, ki prestopijo vse meje. Nato prestopi meje še Berni … Nora hiša je brezkompromisno bizaren film, ki pretirava v vsem, česar se loti, zato je tudi odziv gledalcev nanj lahko le skrajnosten – ali ga popolnoma obožujejo ali pa popolnoma raztrgajo. Vmesne poti ni. Precej bolj klasičen, tako v zgodbi kot slogovno, je tudi dobri stari znanec Liffovega občinstva, akcijski kriminalni triler Racija v Manili. Gre za četrti del izjemno priljubljene južnokorejske franšize, v kateri detektiv stare šole s težko roko med preiskavo umora naleti na trd oreh – svetovni splet. Današnji kriminalci namreč ne delujejo več le analogno, ampak predvsem digitalno in dobri klasični, v tem filmu predvsem krvavo fizični, prijemi ne zadostujejo več. A z novimi okrepitvami in tipičnim akcijskim humorjem se zapleti, ki menda temeljijo na resničnih primerih, nazadnje seveda srečno rešijo. Popolnoma drugačen pa je konec letošnjega zvezdnika med ekstravagantneži, telesne grozljivke Substanca. Francoska režiserka Coralie Fargeat, ki je občinstvo Liffovih Ekstravaganc navdušila že pred leti z neizprosnim žanrskim filmom Maščevanje, se je tokrat spustila v lov na večno mladost – in ga popeljala v skrajnost. Nekaj, kar se je še pred desetletji s filmom Smrt ji lepo pristoji morda zdelo kot zabavno fantazijsko poigravanje, se z zgodbo lepe, a nečimrne Elisabeth Sparkle, ugašajoče zvezde televizijskega fitnesa, sprevrže v grozljivo izmaličenost telesa in duha. Z glavno vlogo v tem izjemno večplastnem filmu, ki ga nekoliko kvari le neposrečen in s preveč posebnimi učinki začinjen konec, se je na filmska platna vrnila tudi Demi Moore, naravnost odlična v svoji telesni in duševni razgaljenosti.
Na festivalu Liffe je v sekciji Perspektive deset naslovov, ki se potegujejo za nagrado Vodomec po izbiri mednarodne žirije. Med naslovi je letos kar nekaj filmov, ki so prejeli pomembne nagrade že na drugih festivalih po Evropi. V naboru tako najdemo film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadie, ki je v Cannesu spomladi prejela nagrado Grand Prix, film Proslava hrvaškega režiserja Bruna Ankovića, zmagovalca letošnjega festivala hrvaškega filma v Pulju ter film Strupeno litovske avtorice Saule Bliuvaite, ki je poleti odnesel glavno nagrado iz festivala v Locarnu. Prav z njo se je pogovarjala Petra Meterc.
izbor filmov, ki jim lahko rečemo tudi vrhunci festivala, na katere bi bilo dobro biti pozoren v naslednjih dneh: Sosednja soba, Anora, Vermiglio, Brutalist, Megalopolis in Hudičeva kopel.
Prejšnji teden so razkrili nominirance 67. Grammyjev in med njih se je v kategoriji najboljšega klasičnega instrumentalista, solista uvrstil tudi slovenski kitarist Mak Grgić z albumom Entourer, posnetim z zasedbo Ensemble Dissonance. S Kitaristom se je o albumu, že tretji nominaciji za to nagrado in njenem pomenu pogovarjal Primož Trdan.
Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je v torek, 5. novembra, v Slovenski kinoteki podelilo letošnjo nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre, in sicer gledališki in filmski igralki Marijani Brecelj. Nagrado, ki nosi ime po igralcu Bertu Sotlarju, podeljujejo že od leta 2014. Z Marijano Brecelj je Tesa Drev Juh po svečani podelitvi in kinotečni projekciji filma Pod njenim oknom posnela kratek pogovor.
Kaj ponuja letošnji, že 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival? Odvil se bo med 13. in 34. novembrom. Prispevek je pripravil Matej Juh.
Železni delci, zloženi kot luske, svetleča rdeča masa, surov beton. Pa obraz, sestavljen iz devetih majhnih, ponavljajočih se, kot na kakšni grafiki Andya Warhola. Vse to so ''kože'' obrazov, ki strmijo v prazno ali pa kar mižijo. Maske, ki jih ustvarja kipar Primož Pugelj, na neki način vzpostavljajo vez z golo prisotnostjo biti. In, kot med drugim zapiše kustos Jiři Kočica, želijo prikazati, ''kar kljub neštetim maskam iz zgodovine še ni bilo simbolizirano, ubesedeno, uprizorjeno ali upodobljeno''. Z avtorjem razstave z naslovom Začetek novembra smo se srečali v Galeriji S na Ljubljanskem gradu.
Da je polje umetnosti zelo široko, je Eka Vogelnik dojela že doma, kjer je spoznavala arhitekturo, slikarstvo, ilustracijo, ples in glasbo. Te zvrsti je še nadgradila in s prepoznavnim likovnim slogom, v katerem so bili prisotni tako ekspresionističen duh kot karizmatičnost in milina, zaznamovala več generacij mladih in tudi starejših. Ilustrirala je več kot štirideset knjig. Z mamo Marijo Vogelnik sta napisali besedila za štiri otroške lutkovne predstave in tri radijske igre. Z njo je sodelovala na ustvarjalnih delavnicah skupine Kinetikon, ki jo je pozneje vodila. S sestro Mojco pa je na TV Koper/Capodistria sodelovala pri snemanju eksperimentalnih dokumentarcev o umetniškem ustvarjanju. Likovno je opremila približno petdeset dramskih in plesnih predstav ter okoli dvajset televizijskih oddaj. Napisala je scenarije in uresničila dve lutkovni seriji za otroke na TV Slovenija: Pozabljene knjige naših babic in Bisergora. Za svoj opus je med drugim lani prejela zlato plaketo za življenjsko delo na področju ljubiteljske kulture, leta 2021 pa Klemenčičevo nagrado. Pomembno pa je prispevala tudi k razvoju likovne terapije, izdajala knjige in priročnike o lutkah in delovala kot docentka Fakultete za socialno delo. Njeno pesem Poljanska balada, ki jo je priredila skupina Brina, pa je medijska hiša BBC leta 2006 nominirala za skladbo leta.
V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi so na ogled dela palestinskih umetnic in umetnikov. Dve razstavi, Zgodba o Gazi ostaja in Ozvezdja mnogoterih želja, sta pripravljeni z namenom izraziti solidarnost s prebivalci Gaze. Prvo je pripravil Palestinski muzej, druga pa je nastala v sodelovanju z londonsko galerijo Mosaics Room/Soba mozaikov. Ljubljana je tako eno redkih mest v širšem evropskem prostoru, v katerih je mogoče videti palestinska umetniška dela.
V Ljubljani je sodobni kanadski filozof Joseph Heath (1967) skozi pogovor, ki sta ga vodila prevajalec Urban Tarman in piska spremne besede Ksenija Vidmar Horvat, predstavil svoje delo Razsvetljenstvo 2.0. To delo, ki ga je v sodelovanju z Založbo Univerze v Ljubljani izdala Mladinska knjiga, je v originalu izšlo pred desetimi leti in je nekakšen poziv k obnovi temeljnih vrednot razuma, kritičnega mišljenja in znanstvene metode. Avtor v njem razgrne, da se družbe danes spoprijemajo s krizo racionalnega razpravljanja in da razumno presojo dejstev izpodrivajo čustva. Zato se je po Heathovem prepričanju za razliko od razsvetljenskega koncepta razuma iz 18. stoletja, ki se osredotoča na individuum, potrebno obrniti na njegov kolektivni aspekt.
Žirijo za Jenkovo nagrado v sestavi Tonja Jelen (predsednica), David Bandelj, Zoran Pevec in Matej Krajnc sta tokrat prepričali dve zbirki, ki sta obe izšli pri založbi Slovenska matica, in sicer Miljana Cunta z zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo ter Robert Simonišek z zbirko Vračanje k čistosti.
V Avditoriju Portorož so s podelitvijo nagrad zaokrožili 27. Festival slovenskega filma. Daleč največji uspeh je s sedmimi vesnami požel igrani celovečerec Odrešitev za začetnike Sonje Prosenc. Sicer pa se je na letošnjem festivalu za nagrade potegovalo veliko dokumentarnih in mladinskih filmov, na zaključni slovesnosti pa so večkrat izpostavili vlogo ekipnega in mednarodnega sodelovanja za filmsko produkcijo.
Neveljaven email naslov