Tomi Kolarič je petnajstletni čebelar, ki je vse svoje prihranke vložil v čebelnjak. Pravi, da je najpomembneje, da veš, kaj ješ! Tudi zato se šola za mesarja.

Tomi Kolarič je petnajstletni čebelar, ki je vse svoje prihranke vložil v čebelnjak. Pravi, da je najpomembneje, da veš, kaj ješ! Tudi zato se šola za mesarja.

Tomi Kolarič je v osnovnošolskem krožku odkril veselje do čebelarstva. Vse svoje prihranke je vložil v čebelnjak, ko se konec tedna vrne domov iz mariborskega dijaškega doma, gre najprej do čebel. Približa se jim kar brez rokavic: “Sem prijazen in miren, ker vem, da me ne bodo pičile. Če jim ne želiš nič slabega in ne ‘rogoviliš’, ti ni hudega!”

“Od nekdaj nisem navezan na računalnike in razne igre, raje sem zunaj. Enostavno moram nekaj delati v naravi, to me sprošča. Ko sem zaprt, mi je tesno. Opravila v čebelarstvu so mi nekaj najlepšega, zvok čebel me sprošča.”