Maja Brunskole je 26-letna magistrica prava in ekonomije, a se najprej predstavi kot lovka in zavetnica narave: "Lovcev ne vodi denar, zato bomo vedno čuvali naravo."

Maja Brunskole je 26-letna magistrica prava in ekonomije, a se najprej predstavi kot lovka in zavetnica narave: "Lovcev ne vodi denar, zato bomo vedno čuvali naravo."

Maja Brunskole si je od nekdaj želela postati lovka, se spominja. Lovci so bili oba pradedka, dedek in oče. Ko se je ta odpravljal na lov, mu je že kot majhna po lovskem običaju zaželela dober pogled. Najprej je postala lovka, potem še magistrica prava in ekonomije. 

“Mogoče se mi je zato uspelo izobraziti, ker sem bila veliko v naravi. Moraš se sprostiti, iti na ‘off’, sicer vrže ven varovalko, kot pravijo.”

Poudarja, da lov ni le to, da daš puško na ramo. “Ko je bila letos huda zima, kdo je nosil krmo divjadi? Lovci.” Ne vodi jih denar, za gozdove in njive skrbijo prostovoljno. “Dokler ti ni denar gospodar, boš za nekaj skrbel,” pravi. Tudi, ko uplenijo divjad, se ji poklonijo.

“Lovci imamo spoštovanje do divjadi. Ob uplenitvi ji damo zadnji grižljaj, to je vejica, ki jo položiš divjadi v usta. Lovec ni samo ubijalec, to je stereotip, podoben kot ta, da smo blondinke neumne.“