December in januar sta v upodobitvah iz zgodovine umetnosti prikazana kot meseca obdarovanj in gostij, a tudi refleksije časa

Rimski bog Janus, ki je dal ime januarju, ima dva obraza, s katerima se hkrati ozira v preteklost in prihodnost. A januar ni le čas refleksije, temveč tudi gostij in obdarovanja, kot na primer kaže motiv dobre roke, ki na freskah v Hrastovljah obdaruje s figami in oreščki, izpostavlja umetnostna zgodovinarka ddr. Nataša Golob, ki se je ikonografiji dvanajstih mesecev posvetila tudi v magistrski nalogi. "V ikonografiji dvanajstih mesecev se združi čas kot naravni, delovni ritem, kot ritem, ki ga določajo pobožanjene, astralne sile in kot ritem na zemlji navzočih bogov, ki jih človek časti", je avtorica med drugim zapisala v besedilu, ki je eno od izhodišč oddaje. A čas skozi optiko vsakdanjih opravil ni edina tema pogovora, v katerem dolgoletna profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti pripoveduje tudi o srednjeveški astrologiji ter uveljavljanju mehanskih ur v poznem srednjem veku, ki so prinesle postopen prehod od cerkvene k laični delitvi časa.

"Wandalbert iz Prüma je v Martirologiju zapisal, da je januar imenovan po Janusu in njemu posvečen, z njim se zavemo minevanja, z njim se staramo oziroma sivimo, čeprav je to čas slavij, gostij. To je čas, ko leto stopi na hišni prag in ki nas opomni, da se je treba dobro oblečen greti ude pri ognju."

"Kraljevi guverner Artoise leta 1355 dovoli ljudem iz Aire-sur-la-Lys zgraditi stražni stolp, na katerem bodo zvonovi bili ure za trgovske transakcije in za delo suknarskih delavcev. Uporaba novega merjenja časa za poklicne namene je tukaj bleščeče nakazana. To je instrument določenega razreda, kajti omenjeno mesto upravlja suknarsko rokodelstvo, to pa je priložnost, da dojamemo, kako globoko je razvoj mentalnih struktur in njihovih materialnih izrazov vpleten v mehanizem razrednega boja, saj je mestna ura instrument za ekonomsko, družbeno in politično gospostvo trgovcev, ki vodijo komuno." Jacques Le Goff, Za drugačen srednji vek