Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
29 epizod
29 epizod
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Petra Kolmančič je za svojo zbirko P(l)ast za p(l)astjo leta 2014 prejela Veronikino nagrado. Žirija je takrat zapisala, da jo je prepričala moč poezije, s katero po svojih notranjih brezpotjih samosvoje in historično ozaveščeno hkrati išče, kar je bilo najdeno in izgubljeno spet in spet. Pesem Prepoznavanje je leta 2015 interpretirala dramska igralka Alja Kapun.
Mineva 80 let od rojstva bosanskega in slovenskega pesnika Josipa Ostija. Rodil se je v Sarajevu, diplomiral je na tamkajšnji filozofski fakulteti. Bil je zelo dejaven v kulturnem in literarnem življenju Bosne in Hecegovine in Sarajeva: med drugim je bil urednik kulture pri študentskem listu Naši dani, urednik pri založbi Veselin Masleša, direktor mednarodne literarne prireditve Sarajevski dnevi poezije, tajnik Društva pisateljev BiH, tudi predsednik Društva književnih prevajalcev. Predvsem ljubezen – tudi do literature – ga je tesno povezala s Slovenijo, kamor se je dokončno preselil po vojni v Bosni in Hercegovini. Pisal je pesmi, prozo, esejistiko, ogromno je prevajal in prevajali so tudi njega. Jezik njegovega ustvarjanja je sčasoma vse bolj postajala slovenščina. Josip Osti je umrl leta 2021, pokopan je v Tomaju na Krasu, ki ga je imel zelo rad. O tem priča tudi pesem z naslovom Včasih vidim kraško pokrajino z van Goghovimi očmi. Leta 2002 jo je interpretiral dramski igralec Boris Ostan.
Zupanova pesem Reka je bila leta 1993 objavljena v isto naslovljeni pesniški zbirki. V njej pesnik nadaljuje z dolgim verzom, ki ga je uporabil že v Sutrah (1991), enem najodmevnejših pesniških prvencev pri nas. Pesem, ki jo interpretira avtor, s prefinjeno elegičnostjo ponazarja tok reke, ki ga lahko razumemo tudi kot metaforo za življenje.
Veronika Dintinjana (1977), pesnica in prevajalka, po poklicu pa kirurginja, se je že s knjižnim prvencem, nagrajeno pesniško zbirko Rumeno gori grm forzicij (2008), uveljavila kot izstopajoča avtorica. Njen pesniški jezik je jasen in v svoji izreki natančen ter prav zato ustvarja intenzivne, slikovite podobe. Pesem Novo jutro – interpretira jo avtorica – je iz njene knjige, v njej pa pesnica predstavi skupek asociacij, ki se zlijejo v večplastno pomenskost.
Pri nas je malo dobre sodobne narečne poezije. Janez Ramoveš pa velja za pesnika, ki mu uspeva duhovito in izvirno v poezijo preliti poljansko narečje. Ta samosvoji avtor, rojen leta 1965, sicer ni novo ime na slovenskem literarnem prizorišču, saj je prvo pesniško zbirko Božjastnice izdal leta 1990. V tej knjigi že nakazuje motivni svet in pesniško senzibilnost, ki ju je z vso umetniško močjo razvil v poznejših zbirkah, kot so Poročilo iz geta, Staroselski ciklus in Skuz okn strejlam kurente. Tudi v tej Ramoveš uporablja poljansko narečje, da humorno upesni lokalne teme. Na svetovni dan poezije objavljamo pesem v avtorjevi interpretaciji.
Poezija Tomaža Šalamuna (živel je v letih od 1941 do 2014) je vse od prve, prelomne pesniške zbirke Poker, ki jo je leta 1966 izdal v samozaložbi, ohranila svežino in igrivost. To velja tudi za njegovo pozno pesem z naslovom Mus? Jambor? Ne, ne, mast, ki je izšla v pesniški zbirki Levu sem zribal glavo do pol gobca, potem sem nehal (iz leta 2009). Pesem interpretira avtor sam.
Živa Čebulj (1988), ki je do zdaj objavila pesniški prvenec z naslovom Sama ljubezen je to (2023), predstavlja poseben pesniški glas v našem prostoru. Zanj je značilno, da ga je oblikovala sodobna francoska poezija, predvsem pesnica Andrée Chedid, ki jo je avtorica tudi prevajala. Bežni utrinki iz vsakdanjega življenja, vseprisotna sublimnost in meditativni razmisleki o življenju – to je Živa Čebulj upesnila tudi v svoji novi, še neobjavljeni pesmi, ki jo interpretira sama.
V tej pesmi, ki je bila objavljena v Vrečarjevi pesniški zbirki Kurc pesmi (2009), sledimo predvsem melanholičnim čustvom, iz katerih raste ranjena lepota, pa tudi veličina. Gre za ganljivo in iskreno pesem, ki jo interpretira avtor.
Nizanje besed brez veznikov in razlomljena sintaksa sta glavni značilnosti pesniške zbirke Selišča (izšla je pri Literi leta 2021) Kristine Kočan (rojene l. 1981). V njej avtorici uspe ustvariti poseben učinek prepišnosti, asociativnosti in razvejenosti pomena, pa tudi meditativnosti. To velja tudi za njeno pesem iz omenjene zbirke z naslovom Selitve, v kateri se urbani svet umika pojavom in bitjem narave. Pesem bo nterpretirala avtorica sama.
Klasična filologinja Jelena Isak Kres je kar precej prevajala iz klasične grščine, med drugim izbrane speve iz Iliade; piše in prevaja tudi za najmlajše, leta 2000 pa je v reviji Keria: Studia Latina et Graeca objavila pesem Jetrnik, hvalnico življenju. Interpretka je Sabina Kogovšek. Produkcija leta 2025.
Letni časi so bili vedno spodbuda za najrazličnejše pesniške razmisleke. Marec, prvi pomladni mesec, je k temu spodbudil znamenitega ruskega pesnika Borisa Pasternaka. Prevajalec je Tone Pavček, interpret Primož Ekart. Produkcija leta 2008.
Svetlana Makarovič je izjemna in brezkompromisna pesnica. To svojo brezkompromisnost je vrhunsko upesnila v zbirki Tisti čas (1993), tudi v pesmi Dobro jutro. Interpretka Sabina Kogovšek. Produkcija 2025.
Pesnica Katarina Fistrovič je bila naša radijska kolegica. Objavila je dve pesniški zbirki, leta 1993 v samozaložbi prvenec Ljudem ob poti, leta 2006 pa pri Družini še Dotikanje mavrice (spremne vrstice je obakrat prispeval Marjan Kovačevič Beltram). V Liričnem utrinku lahko slišite njeno pesem Del mene ste. Interpretka Sabina Kogovšek. Produkcija 2025.
V 20. stoletju je pisalo poezijo kar nekaj pesnic, ki bi si verjetno zaslužile uvrstitev v zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Ena izmed njih je morda Lili Novy. V Liričnem utrinku lahko slišite njeno pesem Ti si tam v interpretaciji Sabine Kogovšek.
Pesnica in pisateljica Barbara Pešut je leta 2014 objavila pesniško zbirko Granit žafran, v njej pa tudi pesem Zajtrk v hotelu Palace, hvalnico življenju. Interpretka Sabina Kogovšek. Produkcija 2025.
Kot Lirični utrinek se tokrat utrne pesem, ki se začne z verzom Tukaj pa ni. Njena avtorica Mojca Seliškar je pesem objavila leta 1982 v pesniški zbirki Kitara v žepih (pri Pomurski založbi), v njej pa je z nekaj asketskimi dotiki prepričljivo ubesedila zavest o izgubi.
Poljski pesnik Julian Przyboś se je rodil leta 1901 in velja za vodilnega predstavnika krakovske avantgarde, pesniškega gibanja, zbranega okoli revije Zwrotnica, prvič izdane v Krakovu leta 1922. Julian Przyboś je pozneje postal eden najpomembnejših poljskih pesnikov po drugi svetovni vojni. Izbrali smo njegovo pesem Večer, ki jo je v slovenščino prevedel Lojze Krakar, interpretira pa jo dramski igralec Zvone Hribar.
Ženske Dana plešejo z meči v svojih rokah, da bi zaznamovale čas, ko so bile bojevnice je naslov pesmi, ki jo boste ob današnjem prazniku žensk slišali v Liričnem utrinku. Napisala jo je Audre Lorde, ameriška pesnica in aktivistka za človekove pravice in pravice temnopoltih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila med soustanoviteljicami prve ameriške feministično naravnane založbe, namenjene izdajanju literature Afroameričank, Kitchen Table: Women of Color Press. Njeno pesem, ki smo jo uvrstili v Utrinek, sta prevedla Kristina Kočan in Samo Šalamon, interpretira jo dramska igralka Darja Reichman.
Kaj vse prinaša noč v pesmi Katarine Minatti iz zbirke z naslovom Neko noč, ko je v mestu snežilo iz leta 2007, lahko slišite v interpretaciji dramske igralke Maje Sever.
Poljska nobelovka Wistawa Szymborska se je v svojih pesmih med drugim ozirala v naravni svet, ki nas obdaja, in tako v njih pogosto nastopajo take ali drugačne živali. O tem priča tudi pesem Žuželke, ki jo je prevedla Jana Unuk. Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič.
Neveljaven email naslov