Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – lahko beremo Monaemovo knjigo poezije Enaindvajset žensk iz Ljubljane, esej Dolga senca, od nedavnega pa še roman Kukavičji mladič. Tako kot Rožmanov roman, je tudi Kukavičji mladič izšel pri založbi Goga; iz arabščine ga je prevedla dr. Zarja Vršič in je prva knjiga, prevedena v slovenščino iz arabskega izvirnika, čeprav nima arabske knjižne izdaje. Z dr. Zarjo Vršič pa tokrat ne razmišljamo samo o knjigi Kukavičji mladič, pač pa še o arabskem jeziku, njegovih dialektalnih različicah in zagatah, v katere lahko spravi prevajalce in prevajalke.