Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
47 epizod
47 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Sedemnajstega februarja je minilo sto šestdeset let od rojstva Silvija Strahimirja Kranjčevića, najpomembnejšega pesnika hrvaškega realizma. Najbolj je znan po domoljubni poeziji, veliko pa je tudi bivanjskih vprašanj. Sprašuje se o neskladnosti sveta, idealov in resničnosti, o veri, smrti, ljubezni, grehu in sreči, pravici in svobodi. Tako tudi v pesmi z naslovom Monolog v prevodu Alojza Gradnika. Igralec Klemen Janežič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2015.
Vang Vej je bil plodovit in zanimiv kitajski ustvarjalec iz 8. stoletja. Bil je tudi slikar in glasbenik, sicer pa budist in cesarski uradnik. Živel je v enem najslavnejših obdobij v dolgi in burni zgodovini Kitajske, v obdobju vladavine dinastije Tang. Ta upravičeno slovi kot zlata doba kitajske umetnosti, saj so se pod cesarskim patronatom poezija, slikarstvo in kaligrafija razcveteli v vsem sijaju. Izbrali smo nekaj njegovih pesmi iz knjige, ki je izšla leta 1997 v zbirki Lirika pri Mladinski knjigi. Prevajalka je Maja Lavrač, interpret Kristijan Muck, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2008.
Nisem prinaša izbor Pintaričevih pesmi iz avtorjeve nastajajoče knjige z naslovom Sence spomina. V intimni vezani poeziji lirskega govorca spremljamo v zelo različnih razpoloženjih; veselje, obešenjaštvo, nostalgijo, tesnobo – ali pa njihova nihanja, prehajanja, s katerimi se govorec prebija skozi vsakdanjik – pa združujeta njegova refleksija doživetega in predvsem volja, da ohrani osredotočenost pogleda. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija leta 2025.
Laura Buzeti je študentka psihologije, prihaja pa iz Bakovcev v Prekmurju. Njen literarni prvenec Posuj se s pepelom vaših očetov, izdan leta 2023 pri založbi Litera, je bil uvrščen v Kresnikovo deseterico, s kratko zgodbo Prst, prst, dlan pa se je uvrstila med štiri finaliste Airbeletrininega natečaja za najboljšo kratko zgodbo. Izbrali smo odlomek iz njenega še neobjavljenega romana, v katerem je dogajanje postavljeno v mesto Ohrid v obdobju nekdanje Jugoslavije. Tam preživljata dneve Vera in Viktor. Stanujeta pri Blagici, ki Vero pozna že od malih nog. Kadar ne plavata v Ohridskem jezeru, raziskujeta obalnih mestec ali rešujeta križank, se soglasno izogibata pogovoru o pravem razlogu za svoje potovanje. V Ohrid namreč nista prišla na počitnice. Zakaj sta tam, izdaja odlomek, ki nam ponuja vpogled v njuno novo vsakdanjost. Tretjeosebni pripovedovalec zgodbe pa ni znan le glavnima osebama. Morda ga pozna prav vsak izmed nas. Interpretka je Gaja Filač, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Prste stran je igriv, strasten in humoren roman, v katerem spoznamo protagonistko Paulino. Rahlo cinična, simpatična in svojeglava Ljubljančanka se nepričakovano zaljubi in to v njej povzroči kup silovitih čustev, ki se jih trudi na vse pretege zanikati. Ljubezenski roman pa nikakor ni površinski, saj bralcu razkriva tudi številne zahtevne življenjske situacije, s katerimi se spopada sodobni posameznik. Roman je napisala mlada pisateljica Karmen Petric, rojena leta 1993, Prste stran je njen prvenec. Izbrali smo odlomek, v katerem Paulina obišče psihoterapevtko. Interpretka: Gaja Filač, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.
Milan Šega, pisatelj in novinar, sprva tudi pesnik, se je rodil 9. februarja pred stodesetimi leti. Veliko je pisal za mladino, tudi knjiga z naslovom Božje drevce iz leta 1986 sodi k mladinski književnosti, čeprav je prav naslovna zgodba namenjena zahtevnejšemu bralcu, zapiše Milan Šega sam: "V Božjem drevcu je dovolj pomembnih vprašanj, ki bridko zadevajo marsikoga. Tudi mene: božje drevce je zimzelena rastlina, odporna in bodeča, ne da se zlahka zlomiti …“ Igralec Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2025.
Izbrali smo kratko zgodbo z naslovom V mestecu moje mladosti slovenske pisateljice in pesnice Vere Albreht. Rodila se je 12. februarja pred 130 leti v Krškem, umrla pa leta 1971. Leta 1977 je posmrtno izšla njena edina zbirka pesmi z naslovom Ravensbriške pesmi, napisala pa je vrsto knjig mladinske poezije in proze, veliko je objavljala tudi v periodiki. Kratka zgodba V mestecu moje mladosti, ki jo boste zdajle slišali, je izbrana iz knjige z naslovom Nekoč pod Gorjanci. Gre za ganljiv zapis o časih, ki jih ni več in živijo le še v spominih in natisnjeni besedi. Interpretacija Draga Potočnjak, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Staš Janež, režija Ana Krauthaker. Posneto 2005. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Charles-Louis de Secondat baron Bredski in Montesquieujski, ki mu najpogosteje rečemo kar Montesquieu se je rodil leta 1689, umrl je 10. februarja pred 220 leti. Bil je član Francoske akademije, pisatelj, filozof, pravnik in politik, znan po zamisli o ločitvi oblasti na zakonodajno, izvršno in pravno. Njegove knjige so imele velik vpliv na razsvetljenstvo in enciklopediste. V Perzijskih pismih – poleg knjige O duhu zakona najbolj poznanega dela – se posmehuje tradiciji in zastarelim političnim vzorcem vedenja. S primesjo humorja in satire graja tedanje francoske družbene razmere in obsoja despotsko in fevdalno oblast ter razsipno državo. Opisuje življenje potomcev Dupeljnikov ali Trogloditov, ki so zaradi svoje splošne zaslepljenosti skoraj propadli, vendar so se nekateri dobri rojaki spet razmnožili in postali čednostno in srečno ljudstvo. Prevod Anton Debeljak, interpretira Matija Rozman, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2014.
Anja Radaljac je komparativistka, kritičarka, prevajalka in prozaistka. Doslej je izdala štiri samostojne knjižne naslove: roman Polka s peščenih bankin (2014, LUD Literatura), esejistično delo Puščava, klet, katakombe (2016, Litera), roman Punčica (Litera, 2022) ter roman Prst v prekatu (2024, Litera). Pri pisanju jo zanima, kako se prek različnih družbenih mehanizmov vzpostavlja odnos do Drugega. Društvo slovenskih pisateljev ji je leta 2023 za njeno kritiško pisanje podelilo Stritarjevo nagrado. V Literarnem nokturnu predstavljamo zapise, ki so nastali ob avtoričinem pisanju romana Prst v prekatu, vendar na koncu v njem niso bili objavljeni. Roman je sicer nastajal nekonvencionalno, z zapisovanjem utrinkov, refleksij, situacij in prizorov, ki so se avtorice v tistem hipu močno dotaknili. Zapisi, predstavljeni v oddaji, po njenem mnenju odpirajo pomembna vprašanja, ki se jim bo v prihodnosti zagotovo še posvečala. Interpretka Gaja Filač režiser Klemen Markovčič glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina mojstrica zvoka Sonja Strehar urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Robert Simonišek (1977), ki je doktoriral s področja umetnostne zgodovine ter se specializiral za kulturne in umetnostne pojave iz prve polovice 20. stoletja, je pesnik, pisatelj, esejist, umetnostni zgodovinar, kritik in kustos. Do zdaj je objavil pet pesniških zbirk, za zadnjo z naslovom Vračanje k čistosti (Slovenska matica, 2024) je avtor prejel Jenkovo nagrado. Pesniška zbirka v tematskem smislu nadaljuje pesnikovo spokojno odzivanje na življenjske pojave ter pozornost usmerja v pesnikov pogled in duhovni položaj sveta, zato je v izhodišču ta poezija meditativna in lirična. Oblikovno pa gre za daljše pesmi v prozi, ki se prikazujejo kot nekakšne freske, pri čemer je v ospredju poetično-filozofska refleksija. Objavljamo prvih pet pesmi iz ciklusa Med staroselci iz omenjene pesniške zbirke. Interpret Branko Jordan, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Miljana Cunta je lani za pesniško zbirko z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo dobila nagrado Prešernovega sklada ter Jenkovo nagrado. Slišali boste nekaj pesmi iz te zbirke. Interpretka: Vesna Jevnikar, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
V Mariboru rojena Nataša Kramberger se je pred dvema desetletjema preselila v Berlin, kjer deluje kot svobodna novinarka in pisateljica. Leta 2009 je v Jurovskem dolu ustanovila Društvo Zelena centrala. Pri triintridesetih je tam prevzela propadajoče posestvo in ga spremenila v biodinamično kmetijo. Leta 2007 je izšel njen prvenec z naslovom Nebesa v robidah, roman, ki je bil preveden v deset jezikov in za katerega je prejela Evropsko nagrado za književnost. Prvencu je sledilo več literarnih del različnih žanrov: žanrski hibrid med poezijo in prozo Kaki vojaki, esejistični potopis Brez zidu in leta 2017 avtofikcijska esejistična pripoved Primerljivi hektarji. Esejistična zbirka Po vsej sili živ iz leta 2024 (Goga) je tematsko nadaljevanje Primerljivih hektarjev. Nataša Kramberger je v sedmih letih svojega kmetovanja spoznala marsikaj, posebej boleče očitne so postale posledice podnebnih sprememb. Knjiga Po vsej sili živ govori o njenih izkušnjah s kmetovanjem in premišljevanjih o okolju, v katerem živimo. Zanjo letos prejema nagrado Prešernovega sklada. Interpretacija Gaja Filač, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Literarni nokturno prinaša zgodbo Metoda Pevca Počivaj v miru, Giacomo Felice, v kateri se avtor posveča še vedno nerešeni dilemi, ali so bili graditelji Nove Gorice po drugi svetovni vojni spoštljivi do pokojnikov, ki so ležali Pod Grčno, nekdanjem goriškem pokopališču. Kaj vse se skriva v zemlji, na kateri je bilo zgrajeno to novo mesto? Kaj odkrije Janez, ki ureja okolico svojega domovanja? Na to odgovori Pevčeva zgodba, ki jo interpretira dramski igralec Robert Prebil. Interpret: Robert Prebil, režiser: Radivoj Podbršček, mojstrica zvoka: Gabrijela Čepič. Redaktorici: Staša Grahek in Maja Žvokelj. Leto nastanka: 1993.
Dobra štiri desetletja po izidu prve pesniške knjige Razdalje telesa Maja Vidmar velja za eno najpomembnejših sodobnih slovenskih pesnic. Žarišče njene poezije sta bivanjska in erotična tema, pogosto najtesneje prepleteni. Maja Vidmar se je rodila leta 1961 v Novi Gorici; čeprav že desetletja živi v Ljubljani, v kakšnih motivnih drobcih – kot je v tem izboru na primer Soča – v njeni poeziji zaživi tudi goriška regija. Režiserka: Špela Kravogel; interpretira: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2025.
Umberto Saba, italijanski pesnik, pisatelj in aforist, se je rodil 9. marca leta 1883 v Trstu s pravim imenom Umberto Poli. Prva štiri leta je preživel pri slovenski dojilji Jožefi Gabrovič Šobar, ki so ji rekli Pepa. Nanjo je bil zelo navezan in po nekaterih razlagah naj bi si izbral privzeto ime Saba prav zato, ker je blizu Pepinemu priimku Šobar. Saba je začel pisati pesmi pri sedemnajstih letih. Objavil je več pesniških zbirk in proznih del ter doživel slavo in priznanja. Nazadnje je živel v Gorici in tam leta 1957 umrl. V času priprav na začetek evropske prestolnice kulture, to sta letos Gorica in Nova Gorica, poslušamo nekaj pesmi Umberta Sabe v prevodu Mateja Venierja. Pesmi interpretira dramski igralec Branko Jordan. Glasbena opemljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2025.
Aleš Jelenko je avtor sedmih pesniških zbirk, piše pa tudi kratko prozo in dramska besedila za mladinska gledališča. Njegova doslej zadnja zbirka Terra incognita je bila uvrščena na festival Pranger, lani pa je bil v ožjem izboru za nagrado čaša nesmrtnosti za desetletni pesniški opus. Vendar Terra incognita verjetno ni njegova zadnja zbirka, slišali bomo nekaj njegovih še neobjavljenih pesmi. Igralec Nejc Jezernik, urednik oddaje Vlado Motnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Stranar. Posneto januarja 2025. Vsebina je nastala ob finančni pomoči Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Pred uradnim odprtjem evropske prestolnice kulture Gorica–Nova Gorica 2025: nekaj lirskih pesmi o tem prostoru, ki ga zaznamujejo številni tragični dogodki zgodovine. Avtorji pesmi so tako naši sodobniki kot pesniki iz preteklosti, in sicer Alojz Gradnik, Ljubka Šorli, Ludvik Zorzut, Oton Župančič, Edvard Kocbek, Janez Povše in Jurij Paljk. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Osrednji romaneskni lik romana Mateje Gomboc je mesto Gorica. Ob osebnih zgodbah štirih žensk spoznavamo njegovo preteklost vse od vojnega leta 1942 do današnjih dni. V izbranem odlomku bomo skozi oči Dore podoživeli dogajanje po vojni, ko je meja razdelila mesto na jugoslovanski in italijanski del. A zdaj je čas za čezmejnost – čez teden dni bosta Gorica in Nova Gorica postali letošnja evropska prestolnica kulture. Igralka Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Sonja Strenar. Posneto julija 2023.
Ob 90. obletnici avtorjevega rojstva predstavljamo odlomek iz romana Osebna zadeva Kenzabura Oeja. Japonski nobelovec Oe (1935–2023) velja za enega najpomembnejših japonskih pisateljev. Roman Osebna zadeva temelji na njegovih osebnih izkušnjah. V romanu se glavnemu junaku romana, mlademu moškemu, rodi sin z možgansko okvaro, to pa v njem sproži hude dileme. V pripovedi avtor, kot je zanj značilno, slika družbene razmere na Japonskem po drugi svetovni vojni, predvsem posledice vojne in atomske bombe nad Hirošimo. Prevajalka Stanka Rendla, režiser Alen Jelen, interpret Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednika oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija 2015.
Slovenski pesnik Božo Vodušek se je rodil 30. januarja 1905 v Ljubljani. Izobraževal se je na klasični gimnaziji in je bil gojenec katoliškega dijaškega doma Marijanišče in hkrati urednik marijaniškega rokopisnega literarnega lista "Plamen", v katerem je objavil svoje prve pesmi. Zelo pomembna za njegov pesniški in osebnostni razvoj so bila zadnja leta v gimnaziji. Vzgojen je bil strogo katoliško, prav takrat pa se je odpovedal družinski vernosti, katolištvu in cerkvi. Na jezikovno-literarnem področju je vzbudil veliko zanimanja njegov članek Za preureditev nazora o jeziku, objavljen v zborniku Krog. V njem je nastopil proti slovenskemu jezikovnemu purizmu, arhaizmu in slogovni baročnosti ter proti težnji k mehki melodioznosti. Zavzemal pa se je za trdoto, neblagoglasnost in izrabo značilnih soglasniških skupin slovenskega govora. Voduškove pesmi interpretira dramski igralec Matija Rozman. Glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiser Jože Valentič. Produkcija leta 2010.
Neveljaven email naslov