Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
653 epizod
653 epizod
Oddaja Mariborski feljton ima najdaljšo zgodovino, saj je na sporedu od začetka vsako nedeljo točno opoldne. V njej lahko slišite razširjeni tedenski mozaični pregled dogajanja in aktualnih tem.
V iztekajočem se tednu so stekli pogovori o končanju vojne v Ukrajini, v luči zaostrovanja geopolitičnih razmer se nadaljuje razprava, koliko več denarja bomo namenili za obrambo. Makedonija žaluje za žrtvami tragedije, štiri poškodovance je na zdravljenje sprejela Slovenija. V Mariboru ne pojenja polemika o novih avtobusnih redih, po odpovedi delovnega razmerja sta se soočila rektor Univerze Zdravko Kačič in odpuščeni Friderik Klampfer; v smučarskih skokih pa Nika Prevc še naprej blesti.
V ospredju drugega marčnega tedna je bil znova ameriški predsednik Donald Trump in njegovo reševanje vojne v Ukrajini. Vse od prevzema oblasti pa dviguje precej prahu tudi s carinami, ob jeklu in aluminiju zdaj Evropi grozi še z dajatvami na vino in žgane pijače. Ta teden je minilo pet let od razglasitve pandemije, ki je svet postavila na glavo; zaradi nizkih plač in pomanjkanja domačih delavcev pa se nadaljuje iskanje tuje delovne sile zlasti na azijskem trgu. Na Mariborskem otoku bodo postavili superračunalnik, ki bo omogočal zahtevne izračune na področju genetike, generativnih modelov in vremena. Nika Prevc je potrdila osvojitev drugega kristalnega globusa, Jakov Fak pa je slavil na Pokljuki.
Kratka bilanca minulega tedna: v torek se je končal pustni čas in maškaram je znova uspelo odgnati zimo. Na mednarodnem političnem parketu pa ni bilo nič kaj karnevalsko razigrano, saj se bo morala Evropa, kot poslušamo zadnje dni kar naprej, do zob oborožiti. To bomo občutili tudi v Sloveniji; in v tednu, ki se izteka, je bilo eno glavnih vprašanj, kje bomo za to jemali.
Nadaljevala se je carinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa s svetom, in Evropska unija se že pripravlja na posledice morebitne uvedbe 25-odstotnih ameriških carin na izdelke iz Unije, s čimer grozijo Združene države Amerike. Nova razmerja med velikimi silami spreminjajo tudi podnebno politiko držav, izid nemških volitev je prinesel pomembne spremembe tudi na evropskem političnem prizorišču, doma pa – stranka SDS je vložila interpelacijo zoper celotno vlado, oskrbnine v domovih za starejše se bodo zvišale, Maribor je po dolgih 24-ih letih dobil nov občinski prostorski načrt.
Nova realnost na svetovnem političnem Olimpu ne daje več priložnosti majhnim igralcem, Slovenija dvojno protestira – da je čas za konec politične igre in nove volitve, pravijo eni, in da se je veliko obljubljalo in malo storilo, dodajajo drugi.
V Mariborskem feljtonu smo kot vedno izpostavili osrednje dogodke iztekajočega se tedna, ki ga je tokrat ob koncu – končno tako, kot se za zimo spodobi – pobelil sneg. Prebivalci mariborske mestne četrti Tezno so zaskrbljeni zaradi požarov v tamkajšnji poslovni coni, novinarji časnika Večer zato, ker je lastnik te medijske hiše napovedal vnovično odpuščanje, nekatere mariborske starše pa razburja odločitev pediatrov, da staršem ne bodo več omogočali bolniškega dopusta brez pregleda obolelega otroka v ambulanti.
V tednu, ki se izteka, smo namenjali veliko pozornosti dogajanju čez lužo, v Združenih državah Amerike. Prvi razlog je bil slovenski zet Donald Trump in njegove napovedi sprememb v svetu, drugi pa naše gore list košarkar Luka Dončič in njegova selitev k ekipi Los Angeles Lakers. O tem in tudi o drugih poudarkih tedna v Mariborskem feljtonu.
V Srbiji je protestno gibanje vse aktivnejše, podpora pada tudi slovenski vladi. Ob požaru v dijaškem domu v Ljubljani, katerega posledice bi lahko bile še bolj tragične, se marsikdo sprašuje o požarni varnosti; Mariborčani pa v teh dneh predvsem o tem, kako bodo ob spremembah avtobusnega režima prišli v službo, šolo ali na pregled k zdravniku.
V Mariborskem feljtonu smo tudi to nedeljo povzeli osrednje dogodke iztekajočega se tedna. Doma ga je žal zaznamovala tudi tragična nesreča v velenjskem rudniku, na mednarodnem prizorišču pa je bila večina pozornosti namenjena Donaldu Trumpu, ki je znova zasedel položaj predsednika Združenih držav Amerike.
Minuli teden so svoje novo leto dočakali še pravoslavni verniki, vlada je potrdila odmevni zdravstveni zakon, Mariborčani pa so ta teden ugibali, kam bo občina postavila prometni radar.
V Mariborskem feljtonu smo obžalovali, da ni močni veter z začetka tedna odpihnil starih skrbi, saj se je ta teden še vedno vrtinčil prah zaradi predloga novega Zakona o medijih, pa zaradi nakupa helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, zaradi metodologije obračunavanja omrežnine in vmešavanja ZDA v evropsko politiko in absurdnih ozemeljskih zahtev novoizvoljenega ameriškega predsednika. Ob tem so dali lastniki družbenih omrežij prosto pot nekritični komunikaciji, zdravje so zelo prizadeli respiratorni virusi, beseda leta pa je postala beseda genocid, pri čemer si tem bolj želimo, da bi se uresničila druga lanska zmagovalka, kretnja znakovnega jezika za mir.
V tem tednu, ko smo vstopili v novo leto, se je marsikdo ozrl v preteklo in hkrati razmišljal, kaj mu bo prineslo prihodnje in česa si želi. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v tradicionalni novoletni poslanici poudarila pripadnost skupnosti, v kateri kljub razlikam nihče ni sam, ob tem pa je spomnila na besede lani umrle humanitarke Anite Ogulin, da je v družbi pomembno zaupati, spoštovati, biti pošten in zmeren. Poudarke prvega tedna tega leta smo zbrali v Mariborskem feljtonu
V mozaičnem pregledu tedna smo se bomo ozrli na dogajanje v zadnjih dneh leta, ko delamo obračune z iztekajočim se letom. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU pa je nedavno izbral 11 besed, ki so kandidatke za besedo leta 2024. O tem, s katerimi pomembnimi dogodki so povezane, v Mariborskem feljtonu.
Mariborski feljton tudi tokrat prinaša vpogled v izstopajoče izjave in dogodke minulih dni ... Na obzorju je nepremičninska zakonodaja, iz naftalina – morda iz Pandorine skrinjice – vstaja praafera zgodnjih dni slovenske samostojnosti; zdi se, da so politični akterji prezaposleni z medsebojnimi spori, da bi se ukvarjali z vodenjem države in s tem, kar je javno dobro – ali smo s to trditvijo v zmoti?
V drugem decembrskem tednu, po padcu režima Bašarja al Asada, so bile oči svetovne javnosti uprte v Sirijo, doma pa so bili v osredju Zakon o preoblikovanju TEŠ-a, odločitev o delu zdravnikov v javni mreži in pod določenimi pogoji še naprej tudi pri zasebnikih, razlogi za predvideno občutno podražitev odvoza odpadkov in novica, da Mariborska livarna, kot vse kaže, dokončno odhaja v zgodovino. Pregledu odmevnih dogodkov tedna prisluhnite v Mariborskem feljtonu.
V mozaičnem pregledu dogajanja smo se ozrli v prvi decembrski teden, ki je v soju prazničnih luči prinesel nekaj pomembnih sporočil in nas spomnil, kako pomembni so za družbo prostovoljci, ki so ta teden zaznamovali svoj dan, kot tudi invalidi – ti se spopadajo s številnimi ovirami. Evropska politika in gospodarstvo sta na prelomni točki, grožnje z jedrskim orožjem pa vse glasnejše; tudi doma se število brezposelnih že povečuje, sodniki pa opozarjajo na vse hujše pritiske. Znova smo se izkazali v športu. Tim Mastnak je zmagal na paralelnem veleslalomu v Jančingu, Miha Hrobat pa je s tretjim mestom na smuku v Beaver Creeku, na najlepši možni način vstopil v tekmovalno leto.
Stopili smo v adventni čas, danes je prva adventna nedelja, številni kraji po Sloveniji so okrašeni, marsikje so zasijale praznične osvetlitve. Kljub zunanjemu veselju, pa številni trpijo, revščina je prisotna, mnogo obljub po boljšem jutri pa ostaja zgolj pri besedah.
Teden, ki se izteka, nam je postregel med drugim z razgibanim vremenskim dogajanjem in to jesen prvim snegom do nižin. Pravi politični vihar pa je nastal zaradi novega sistema obračunavanja omrežnine in zaradi dileme, ali naj bo na čelu Banke Slovenije novi guverner ali guvernerka. Svet pa sta zaznamovala tisoči dan vojne v Ukrajini, ki ji še vedno ni videti konca, in nalog mednarodnega kazenskega sodišča za aretacijo izraelskega premierja Netanjahuja in njegovih najožjih sodelavcev. Ta teden pa je k sreči prinesel tudi vrsto lepših dogodkov, ki so nas spomnili, da ni več daleč najbolj praznični čas v letu.
Teden se je začel z martinovanjem, ki je znova dodobra napolnilo mariborske trge in ulice, potem smo spremljali dogajanje, povezano s parafiranjem kolektivnih pogodb javnega sektorja, do konca tedna smo bili po zakonu dolžni poskrbeti za menjavo pnevmatik na avtomobilih, za piko na i pa je s kongresom v Mariboru Slovenija dobila novo politično stranko desnega pola.
V Mariborskem feljtonu z mozaičnim pregledom najodmevnejšega dogajanja iztekajočega smo tokrat izpostavili: ameriške predsedniške volitve, na katerih je srca volivcev znova osvojil predprejšnji predsednik ZDA, najbogatejši slovenski zet Donald Tramp, pa umirjanje zadev po hekerskem napadu na Univerzi v Mariboru, ocena poletne turistične sezone na Mariborskem in Areškem Pohorju in optimizem pred začetkom zimske sezone ter zapletene dileme slovenskega zdravstva.
Neveljaven email naslov