Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Morje in mi boste spoznali podvodno arheologinjo Maja Grisonič, ki je bila lani priča posebnemu odkritju v Jadranu. Sprehodili smo se do ribarnic in ugotovili, da mraz in burja nista ugodna za morski ribolov. V rubriki Morski abc pa boste slišali, kaj pomeni oglašanje ladijske sirene. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle.
394 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
V oddaji Morje in mi boste spoznali podvodno arheologinjo Maja Grisonič, ki je bila lani priča posebnemu odkritju v Jadranu. Sprehodili smo se do ribarnic in ugotovili, da mraz in burja nista ugodna za morski ribolov. V rubriki Morski abc pa boste slišali, kaj pomeni oglašanje ladijske sirene. Oddajo je pripravila Tjaša Škamperle.
Vojne puščajo strupene sledi tudi v oceanih. Na morskem dnu ponekod ležijo ogromna odlagališča odvrženih streliv. V Severnem in Baltskem morju bi z njimi lahko napolnili 2500 kilometrov dolg vlak, enak razdalji med Parizom in Moskvo. Tudi v Jadranskem morju je še precej odloženega streliva. Neeksplodirane mine in bombe so neposredna nevarnost za ljudi. Iz razpadajočih ohišij pa uhajajo snovi, ki dokazano škodijo morskim organizmom. Večplastno vprašanje odstranjevanja streliva iz svetovnih morij je bilo rdeča nit mednarodnega simpozija v Ljubljani, ki ga je umetnica - raziskovalka Robertina Šebjanič oktobra letos organizirala v sklopu svojega projekta Odmevi brezna. Njeno delo je premierno predstavljeno na razstavi v Parizu z naslovom Velika odprava Tara: Umetnost in znanost odstirata ocean, ki se bo zaključila marca prihodnje leto.
V oddajo Morje in mi bomo tokrat odpluli z Andrejem Masilom, ki je svojo celotno delovno dobo preživel na velikih trgovskih ladjah. Če seštejemo vse njegove preplute kilometre, ugotovimo, da je več kot 57-krat obplul svet. V tem času se je nabralo dovolj dogodivščin, ki jih je opisal v svoji knjigi Med valovi razburkanega življenja. Kapitan dolge plovbe je svojo knjigo prvič predstavil v ajdovski Lavričevi knjižnici.
Izolski umetnik-raziskovalec Marko Vivoda s svojimi deli na presečišču znanosti in umetnosti spodbuja razmišljanje o neinvazivnem trajnostnem sodelovanju z naravo, predvsem z morjem. Na letošnjem festivalu Ars electronica v Linzu se je na enem od dveh prizorišč, ki jih je opremilo koprsko društvo Pina, predstavil s prototipom povsem samozadostne morske postaje, z naslovom Marine research vessel. Svet pod morsko gladino zelo dobro poznata izkušena podvodna ribiča, Kristijan Šumberac in Tadej Špeh iz koprskega društva Porporella, ki smo ju prav tako povabili v oddajo. Pripravili sta jo Lea Širok in Vesna Potočar Godnič.
Kako gradnje v morju vplivajo na morske organizme? Koliko slovenske obale sploh še imamo v naravnem stanju? Zakaj ne moremo več dopustiti doslej večinoma slabih praks posegov v morje in priobalni prostor? Še posebej ob dejstvu, da bo priobalni del potrebno zaščiti pred dvigom gladine morja zaradi podnebnih sprememb? Pa lahko, denimo v Koprskem zalivu, preprečimo, da bi se muljasti sediment ob gradnji razpršil po celotnem zalivu in prekril morske organizme, ki živijo na dnu? In kaj pomeni, da je potrebno naravo po Evropski direktivi obnavljati, ne le vračati v stanje pred posegi? O vsem tem se v oddaji Morje in mi pogovarjamo z Robertom Turkom, predsednikom Nacionalnega odbora za Desetletje oceanov. Oddajo je pripravila Lea Širok.
Dr. Tilen Genov je na Pitcairnskih otokih preučeval kite in se pogovarjal s potomci upornikov z ladje Bounty. Drobna pika sredi južnega Tihega oceana. Otočje Pitcairn. Od štirih otočkov je naseljen samo eden. Njegovi prebivalci so potomci domačink in angleških pomorščakov z ladje Bounty, ki so leta 1789 izvedli enega najbolj znanih ladijskih uporov. Prostrano morje tega otočja je tudi eden največjih morskih rezervatov na svetu. Zadnjih 30 let se tam v zimskem času zadržujejo kiti grbavci. Letos drugič jih je s kolegom in kolegico z londonske univerze King's College raziskoval dr. Tilen Genov, sicer tudi predsednik društva Morigenos. Lea Širok ga je povabila v tokratno oddajo. Med drugim sta se pogovarjala o zvezdnatem nebu nad otočjem, pa samcih kitov, ki med parjenjem vsi pojejo isto pesem … in ja, njihovo izdihovanje zraka domačini kdaj slišijo tudi s kopnega.
Ta konec tedna so Tržaški zaliv ponovno obarvala jadra najštevilčnejše regate na svetu. Barcolana, ki nosi ime po nekdaj slovenski vasi Barkovlje, je imela tudi bogat spremljevalni program, v katerega so bili s 'Slovenskim pozdravom Barkovljanki' vključeni tudi Slovenci v Italiji. Iz Trsta proti Antarktiki pa bo v teh dneh zaplula raziskovalna ladja Laura Biassi. Pogovarjali smo se s poveljnikom Francom Sedmakom, ki je tudi velik ljubitelj jadranja. V Izoli pa smo si ogledali razstavo o morskih organizmih, ki jih lahko spoznajo tudi osebe z okvarami vida. Tjaša Škamperle.
Fitoplankton je pomemben del morskega ekosistema. Gre za mikroskopske organizme, ki s pomočjo fotosinteze proizvajajo kisik in so temelj morske prehranjevalne verige. S fitoplanktonom in virusi se ukvarja dr. Timotej Turk Dermastia z Nacionalnega inštituta za biologijo - Morske biološke postaje v Piranu. Letos poleti se je v okviru raziskovalnega obiska v Združenih državah Amerike udeležil odprave na oceanografski ladji, ki jo upravlja Univerza na Havajih. Namen odprave je bil raziskati vpliv virusnih okužb na fitoplankton, predvsem kremenastih alg. Kako je potekalo vzorčenje in raziskovanje v ekosistemu kalifornijskega toka, tudi ko morje ni bilo vedno mirno, boste slišali v oddaji.
V Naravnem morskem rezervatu Miramar so na začetku septembra v objektiv podvodne kamere ujeli večjo jato rumenoustih barakud. Vrsto invazivne plenilke iz tropskih morij, ki se je ob globalnem segrevanju preselila v Sredozemsko morje, so v preteklosti v Tržaškem zalivu že opazili, vendar le posamezne primerke. Poleg barakud so v naravnem rezervatu letos opazili v večjem številu še eno vrsto rib, ki sicer živijo v toplejših morjih. O tem v oddaji, v kateri smo obiskali morski rezervat, ki je bil ustanovljen pred več kot 50 leti, leta 1986 pa je kot prvi morski rezervat v Italiji prešel pod ministrstvo za okolje in upravljanje italijanskega Svetovnega sklada za naravo. Poleg raziskovanja morskih ekosistemov in bioloških vrst ter njihovega monitoringa se v rezervatu ukvarjajo tudi z didaktično dejavnostjo.
Znamenita italijanska čezoceanka Rex je burila domišljijo že ko je plula in je danes prav tako vir zgodb, a tudi pripovedk. V obdobju med vojnama je bila simbol tehnološkega napredka, ponos fašističnega režima. Na platnu jo je leta 1973 ovekovečil režiser Federico Fellini v filmu Amarcord. Vendar le z maketo, saj ladje Rex takrat že zdavnaj ni bilo več. Njena pot se je septembra 1944 zaključila v Koprskem zalivu. V slovenski Istri se nekateri še spominjajo razbitin te velikanke. Ob letošnji osemdesetletnici potopitve so izolski filatelisti izdali spominsko znamko in razglednico. Na obalni promenadi med Koprom in Izolo občini načrtujeta informacijsko točko, ki bo osvetlila večplastno zgodbo Rexa.
V Benetkah je prva nedelja v septembru že desetletja rezervirana za Regato storico ali Zgodovinsko regato. Formulo ena veslaških regat, kot ji pravijo Benečani. Nanjo se veslačice in veslači pripravljajo vse leto, da izpolnijo pogoje za sodelovanje. Tokrat si je ta živopisni veslaški spektakel, poln adrenalina, mešanice zgodovine in sodobnosti, palač ob Canalu grande, polnih gledalcev, in zatišja v nekaterih mestnih četrtih, ogledala Lea Širok. In kot poudarja, je bil obisk Benetk tudi zelo poetičen.
Staro pristanišče v Trstu bo v prihodnjih desetih letih spet oživelo. Degradirano in desetletja propadajoče območje bo nova mestna četrt. Omogočila bo sobivanje treh generacij in raznolike dejavnosti. Tam bodo znanstvene ustanove, muzeji, kopališča, rekreacijske površine, marini, hoteli... Nova žičnica bo povezala Trst in Tržaški Kras. To bo zelena, energetsko samozadostna točka mesta. Občina Trst na dobrem kilometru območja trenutno gradi komunalno opremo. Kako tečejo dela in več podrobnosti o načrtih, pa v tokratni oddaji.
Naravovarstvenika Krajinskega parka Debeli rtič, Ana Hace in Jani Turk, od letos lahko spremljata dogajanje na 160 hektarjih zaščitenega morja tudi s čolna. Morjeplovce na območje naravnega rezervata opozarjajo rumene boje, opremljene z infomacijskimi tablami o treh režimih varovanja. In od aprila, ko so jih postavili, na morju že opažajo manj kršitev tako glede sidranja, kot plovbe, kjer je dovoljena. Lea Širok se je Ani in Janiju pridružila na enem od njunih naravovarstvenih morskih obhodov.
Morski travniki, ki rastejo v plitvih obalnih vodah, so eden izmed ekosistemov, ki zagotavljajo hrano in zatočišče številnim morskim organizmom. Prav tako proizvajajo kisik, zmanjšujejo erozijo, shranjujejo ogljik in so obenem pokazatelj dobre kakovosti morja. O tem obiskovalce portoroške plaže odslej ozavešča informacijska tabla, ki so jo na Okolju Piran postavili v sodelovanju z Zavodom YouSea. O pobudi in pomenu morskih travnikov govorimo v tokratni oddaji, v kateri smo prelistali tudi "Ribiški dnevnik od Izole do Savudrije in malo čez", prav posebno knjigo avtorja Marina Sinkoviča, enega zadnjih izolskih ribičev. Preverili smo tudi, kakšno tropsko doživetje načrtujejo v Postojni.
Delfini, ki se zadržujejo v Tržaškem zalivu, in torej tudi v našem morju, imajo vsako leto kakšnega mladička. Letos pa lahko govorimo že kar o delfinjem baby boomu. V Društvu Morigenos so namreč julija zgolj v enem tednju opazili kar pet samic z mladički. Samostojni bodo šele čez nekaj let. Do takrat pa so zelo ranljivi. Smrtnost med novorojenčki je zelo visoka tako zaradi naravnih danosti, kakor zaradi človekovega vpliva. Odvisni so od materinega mleka. In skoraj vseh veščin, ki jih potrebujejo kot odrasli delfini, se morajo naučiti. Tudi pri plavanju so najprej zelo nerodni. Več o tem, kako delfini vzgajajo svoje mladičke in imajo v jati zanje tudi 'varuške' je Lei Širok v tokratni oddaji povedal dr. Tilen Genov.
Kuža na plaži ni več nobena redkost ne posebnost. Prav nasprotno. Tudi ob naši obali so v zadnjih letih uredili več plaž, kjer se lahko kopamo skupaj z našim psom. Prvo urejeno plažo, ki ima poleg vsega prav posebno ponudbo za pse, je letos dobil Portorož. V Kopru skrbniki in njihovi štirinožni prijatelji uživajo na veliki plaži v obmorskem parku. Manjša plaža za pse je v Izoli, namenjen jim je tud del obale v Strunjanu. Prav v Strunjanu in tudi drugod ob naši obali so na voljo še številni kotički, kjer prisotnost psa ni izrecno prepovedana. Eden takšnih je v Seči. Zanj skrbniki, psi in ostali kopalci pravijo, da je pravi poletni raj za vse. Sečo, Portorož in Koper je s svojim kužkom Lanom obiskala Lea Širok. Kako je bilo, pa izveste v oddaji.
Kakšno je bilo otroštvo v solinah? So se otroci solinark in solinarjev le igrali, ali so tudi pomagali staršem in sorodnikom? Zakaj nekateri solinarji pravijo, da so rojeni v solinah? Poznate igro Am-salam? Kaj pa vrteti kolesni obroč s palico in preskakovati kolebnico? Omenjene in še vrsto drugih iger so v okviru dogodka Solinarska kulinarika predstavili člani skupine la Famea dei salineri ali Solinarska družina, ki so se kot otroci tudi sami podili po solinah. Igrivemu, a tudi sladkemu večeru, se je v Muzeju solinarstva v Krajinskem parku Sečoveljske soline pridružila Lea Širok. Kako je bilo, pa izveste v oddaji.
Slovenija je še vedno v valu velike toplotne obremenitve. V juniju in juliju so pristojne službe zabeležile kar 9 tropskih noči, ko se temperatura ponoči ni spustila pod 20 stopinj, medtem ko je bilo takih noči med letoma 1960 in 1990 skupno zgolj 11. Še vedno se segreva tudi morje. Poleti se ljudje lahko ohladimo s klimatskimi napravami, v vodi, poiščemo zaščito dreves. Morski organizmi, še posebej tisti, ki so pritrjeni na dno morja, te možnosti nimajo. Le čakajo lahko na čas, ko se bomo ljudje zbudili in začeli z ukrepi, ki bi preprečili nadaljnje segrevanja morja. Kako daleč smo z ukrepi in kaj za morski živelj pomeni segrevanja morja, se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala z dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo.
Koliko ur so ladjedelci v časih, ko še niso poznali elektrike, porabili za izdelavo, recimo, osem in pol metrov dolgega lesenega istrskega topa? Kdaj so jadra in vesla, ki so stoletja poganjala male in velike barke severnega Jadrana, zamenjali parni in dizelski ladijski motorji? Kaj je kalafatiranje? Kje hranijo letečega holandca, s katerim je na svetovnih regatah tekmoval legendarni jadralec Dušan Puh? O vsem tem se je Lea Širok pogovarjala s kustosom za tehniško dediščino Pomorskega muzeja Urošem Hribarjem. Za tokratno oddajo si je namreč ogledala zbirki tradicionalnega ladjedelništva in razvoja vodnih športov. Obe sta v nekdanjem skladišču soli Monfort na Bernardinu, prenovili pa so ju ob letošnji 70-letnici delovanja Pomorskega muzeja.
Veter in valovi so v zadnjih dneh s površja morja spet razpihali zaplate sluzi, ki se od sredine junija letos pojavlja takorekoč v celotnem severnem Jadranu. Želatinaste prevleke so mandrače in druge dele naših obal večkrat obarvale v rjavkasto-rumeno barvo. Ta, sicer, povsem naraven in občasen pojav, ne ponuja prav nobenega estetskega užitka morja željnim obiskovalcem. Že zato si večina ne predstavlja, da bi čofotala v sluzi. Vsem, pa tudi tistim, ki jih to ne moti, Nacionalni inštitut za javno zdravje odsvetuje kopanje tam, kjer se je sluz pojavila. Ker se vanjo lahko ujamejo tudi škodljivi organizmi. Kaj pa morski organizmi? Kako nanje vpliva sluzenje? In kakšne so trenutne razmere? Kaj pomeni za ribiče, ki ob letošnji sluzi opozarjajo predvsem na škodo pri ribolovu zaradi delfinov. O vsem tem v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok, ki je preverila tudi, kako se sluzaste zaplate ponoči zasvetijo, če vanje vržeš kamenček.
Če živiš na morju, si seveda tako ali drugače zelo povezan z njim. O tem pripovedujejo tudi zgodbe iz davne preteklosti Istre. Na zahodni istrski obali je eno najbolj slikovitih arheoloških najdišč Sipar. Prvi prebivalci so se na malem polotoku naselili že v pozni antiki, oziroma, v 1. stoletju pred našim štetjem. Bili so ribiči in trgovci. Tudi s škrlatno barvo. O tem pričajo trnki, uteži za mreže, ter ostanki morskih polžev, ki so jih arheologi odkrili v tako rekoč vseh plasteh večstoletne zgodovine mesteca. O življenju z morjem na Sipru pripoveduje razstava Mestnega muzeja Umag, ki jo gosti piranski Pomorski muzej. Za tokratno oddajo si jo je ogledala Lea Širok.
Neveljaven email naslov