V prvi od dveh epizod o tako imenovani "bolezni tisočerih obrazov" smo osrednjo pozornost namenili mielinu

Ime multipla skleroza govori o tem, kaj se pri tej bolezni dogaja v naših možganih. Kot je pojasnila nevrologinja dr. Alenka Horvat ledinek z Nevrološke klinike UKC Ljubljana:

Pomeni, da imamo na različnih  delih osrednjega živčevja  številne spremembe, plake, sklero, kot izvira iz latinske besede. To  pomeni, da nastanejo brazgotine,  posledica vnetnega procesa, ki se odvija v osrednjem živčevju in ki napade mielinsko ovojnico, ki je v telesu nujno potrebna za prevajanje živčnega impulza.  Ta živčni impulz pa spodbudi bodisi mišico, da se skrči, bodisi da čutimo dotik, da lahko požiramo, govorimo .. . je torej nekakšen dirigent različnih funkcij oziroma različnih delov osrednjega in perifernega živčevja, ki poskrbi, da določeno nalogo lahko izvedemo.

Če mielinske ovojnice ni, so signalne poti prekinjene, kar se kaže v različnih simptomih.

Mielin je leta 1854 odkril nemški zdravnik in patolog Rudolf Ludwig Karl Virchov. Gre torej za snov, sestavljeno iz beljakovin in maščob, ki deluje kot izolator in je zelo pomembna za pravilno delovanje našega živčnega sistema.

Multipla skleroza ima dve komponenti: vnetno in nevrodegenerativno.

Zelo pomembno je, da se do zdravnika odpravimo čimprej, saj je zgodnje odkrivanje tudi temelj za uspešno terapijo. Zdravila za multiplo sklerozo zaenkrat še ne poznamo, prav tako je še vedno skrivnost vzrok te bolezni.

Edo Rednak (ZMSS) z boleznijo sobiva že 26 let. Dobro se spomni prvih simptomov:

Strašna utrudljivost, meglen vid, prizadeto ravnotežje, mravljinčenje po telesu, in nekega jutra sem se zbudil ohromljen po desni strani.