Ste redno fizično aktivni? Poskrbite za zdrav duh v zdravem telesu in rekreacijo? Se raje odločite za stopnice ali za dvigalo? Avtobus ali hojo? Film ali tek? Takih odločitev je seveda veliko v vseh letnih časih, tudi poleti. V tokratni epizodi bo Mojca raziskovala, zakaj je včasih »tako preprosto biti len«, čeprav vemo, da je telesna dejavnost dobra za nas. Kajpada se velik del odgovora skriva – v človeških možganih. Več o tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Z nami bo nevroznanstvenik dr. Matthieu Boisgontier.

Privlačnost fizične neaktivnosti in nova nevroznanstvena pojasnila o "prepadu" med namero in aktivnostjo

Ste redno fizično aktivni? Poskrbite za zdrav duh v zdravem telesu in rekreacijo? Se raje odločite za stopnice ali za dvigalo? Avtobus ali hojo? Film ali tek? Takšnih odločitev je seveda veliko v vseh letnih časih, tudi poleti. V tokratni epizodi smo raziskovali, zakaj je včasih »tako preprosto biti len«, čeprav vemo, da je telesna dejavnost dobra za nas. Kajpada se menda velik del odgovora skriva – v človeških možganih, nam je povedal dr. Matthieu Boisgontier.

S perspektive evolucije je bilo varčevanje z energijo ključno za naše preživetje. Pri nabiranju hrane ali tekmovanju za partnerja je bilo zelo uporabno, če je bilo pri tem porabljene čim manj energije. Tisti, ki so preživeli, so najbrž imeli razvita omrežja v možganih, ki so spodbujala to minimiziranje energije. Vse to nas je privedlo do ideje, da razlog za neuspeh javnih politik za spodbujanje fizične aktivnosti leži v naših možganih in evoluciji.

In kaj so pokazali rezultati njihove raziskave?

Rezultati so pokazali, da so bili udeleženci hitrejši pri približevanju fizični aktivnosti, kar je dobro. Prav tako dobro je, da so bili prav tako hitrejši pri izogibanju sedečemu vedenju. Če pa pogledamo možgansko aktivnost –smo ugotovili, da je bilo za možgane izogibanje neaktivnemu vedenju bolj naporno. To je težava. To kaže na to, da bi lahko obstajalo neko avtomatsko nagnjenje k neaktivnosti, sedečemu vedenju. Težava z nečem, kar se dogaja avtomatsko pa je ta, da je takšnim stvarem težko nasprotovati ali jih zatreti. Ker se dogaja avtomatsko, pravzaprav niti ne vemo, da se. To je zelo težko.

Zdaj bi radi raziskave nadaljevali tudi z uporabo FMRIja.

Trenutno opravljamo epidemiološke študije, s katerimi želimo pokazati, da je kognitivna zaloga zelo pomembna, tudi kot napovedovalec kako fizično aktivni bomo. Do zdaj so študije pokazale, da fizična aktivnost vpliva na boljšo kognitivno zalogo v starosti. V naši novi študiji pa smo pokazali, da je to le pol zgodbe. Povezava gre namreč tudi v drugo smer. Če imamo več kognitivne zaloge bomo verjetneje bolj fizično aktivni, ko bomo starejši. Gre torej za dvosmerno povezanost. Pokazali smo, da je to pomembno pri zoperstavljanju te privlačnosti neaktivnosti.