V zadnji avgustovski epizodi oddaje bomo naše možgane znova odpeljali – na morje. Zakaj mnoge ljudi ta neskončna modrina pomirja in pomeni svobodo? Kaj se dogaja z našimi nevronskimi omrežji, če od poletja pričakujemo “preveč” in se v resnici nismo odpočili? In kako se čim bolj pripraviti na urnike in vse obveznosti, ki nas iz poletne umirjenosti znova odpeljejo v jesenski delovni ritem? Psihologinja dr. Maja Smrdu gre z nami na četrtkovi jutranji potep in upamo, da tudi vi, ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.

Zelo hitro nas napade občutek, da moramo hiteti

V zadnji avgustovski epizodi oddaje smo naše možgane znova odpeljali – na morje. Zakaj številne ljudi ta neskončna modrina pomirja in pomeni svobodo? Kaj se dogaja z našimi nevronskimi omrežji, če od poletja pričakujemo “preveč” in se v resnici nismo odpočili? In kako se čim bolj pripraviti na urnike in vse obveznosti, ki nas iz poletne umirjenosti znova odpeljejo v jesenski delovni ritem? Psihologinja dr. Maja Smrdu, specialistka klinične psihologije, je šla z nami na četrtkovi jutranji potep.

Najboljše je, če nam del poletne naravnanosti uspe ohraniti tudi jeseni. Zelo hitro nas napade občutek, da moramo hiteti.

To pa še ne pomeni, da smo potem bolj produktivni, dodaja. Lahko se zgodi prav nasprotno. Od poletja marsikdaj pričakujemo veliko. Da bo prineslo sproščujoče počitnice, počitek in tako naprej. Razočaranje, če se to ne zgodi ali pa, ker ga je že konec, pa se z našimi možgani posebej “poigra.”

Razočaranje je posebno stanje, ki se kaže v naših možganih. Pri depresiji in anksioznosti na primer glavno vlogo igra serotonin, pri razočaranju pa nevrotransmiterja glutamat in gaba. Razmerje med obema bo vplivala na to, kako veliko bo razočaranje. Več je glutamata, večje bo.