Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
10 epizod
10 epizod
Sakralna glasba slovenskih in tujih skladateljev, glasba verstev, liturgij in obredov.
O bone Jesu je starodavna latinska himna, ki se s svojo vsebino poda tudi v postni čas. »O, dobri Jezus, usmili se nas. Ti, ki si nas ustvaril, si nas odrešil s Krvjo, s predragoceno svojo Krvjo,« je njeno besedilo; v različnih oblikah in na različne načine je postala osnova sakralnim kompozicijam številnih skladateljev.
Tokrat se bomo z glasbo osredinili na Marijo, ki stoji pod križem in objokuje svojega Sina. Legenda pripoveduje, da naj bi Božja Mati pogosto prehodila pot Jezusovega trpljenja in naj bi bila zato začetnica pobožnosti križevega pota. Njeno žalost opevajo mnoge slovenske zborovske, ljudske in ponarodele postne pesmi.
Molim te ponižno, Hvali Sion, Rešenika, O sveta večerja, Pévaj jezik in O, zveličavna hostija so evharistični spevi, ki jih slišimo ob različnih priložnostih, včasih tudi v postnem času. Manj pa je morda znano, da imajo skupnega avtorja besedil, to je sv. Tomaž Akvinski, teolog, filozof, redovnik in cerkveni učitelj iz 13. stoletja, od čigar rojstva letos mineva 800 let. Njegove hvalnice so skozi stoletja navdahnile mnoge glasbene ustvarjalce.
V 95. letu starosti se je nedavno poslovil duhovnik, muzikolog, pedagog in dirigent, ki je ključno zaznamoval slovensko zborovstvo našega časa. Leta 2019 je prejel medaljo za zasluge predsednika Republike Slovenije, leta 2022 pa Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Brez glasbe, ki jo je izvedel in posnel s Slovenskim komornim zborom, Zborom Consortium musicum in Komornim zborom RTV Slovenija, si oddaje Musica sacra skoraj ne bi mogli predstavljati; tokratna naj bo zato le skromen izraz hvaležnosti za vse, kar je dobrega storil za slovensko sakralno glasbo, njene ustvarjalce in poustvarjalce.
»S svojim življenjem sem ravnal kot s skladbami: začenjal sem jih z Bogom in jih z Laus Deo, Bogu hvala, končeval. Misel na Boga je bila zlata nit, ki se je vlekla vse moje življenje… Hotel sem Bogu vrniti, kar sem prejel. Da bi bilo vse, kar mi je dal, v njegovo slavo,« je temelj svojega glasbenega delovanja pred nekaj leti povzel Tomaž Tozon, eden najprepoznavnejših slovenskih zborovskih dirigentov, član Slovenskega okteta in kvarteta Do, glasbeni producent in skladatelj. Nedavno se je poslovil od tega sveta; tokratno oddajo bomo zato posvetili njegovemu spominu.
Tako se imenuje ena izmed slovenskih božičnih pesmi. Ker je krst še posebej prazničen dogodek za otroke, bodo o novorojenem Detecu na nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. Svetih treh kraljev oz. na nedeljo Jezusovega krsta, prepevali različni domači in tuji otroški ter mladinski pevski sestavi.
Tako se imenuje kantata, z oznako BWV 225; J.S. Bach jo je napisal v Leipzigu in jo namenil za prvi dan leta 1724. Nova pesem za novo leto torej, skupaj z dobrimi željami in prošnjami za srečen vsakdan. Podobna je vsebina glasbe, ki so jo za prve dneve v novem letu ustvarili drugi tuji in slovenski skladatelji.
Prva adventna nedelja bo tokrat v znamenju glasbe Johanna Sebastijana Bacha, skladatelja, ki se je s svojimi skladbami dotaknil prav vsakega obdobja cerkvenega leta. In ne le dotaknil, v glasbo je vtkal vsa svoja čustva, globoko osebno vero in glasbeni dar, za katerega se je Bogu nenehno zahvaljeval. Vriskajte Bogu vse dežele je adventna kantata, ki jo boste slišali skupaj z nekaterimi uglasbitvami protestantskih adventnih koralov.
Antonio Tarsia je bil glasbenik italijanskega rodu, živel in deloval je v Kopru. Že kot deček je pel v koprski stolnici, pri svojih devetnajstih je postal stolni organist in v tej službi najverjetneje vztrajal vse do zadnjih let življenja. Tudi sicer je skrbel za glasbeno življenje stolnice in mesta, poučeval glasbo in komponiral; vse ohranjene skladbe so namenjene liturgični rabi – maše, psalmi, antifone ter moteti za nedeljske in praznične večernice.
Od rojstva tega manj znanega glasbenega ustvarjalca letos mineva 430 let. Bil je protestant, zato se je moral iz Dunaja oz. njegove okolice že v mladosti izseliti v madžarski Sopron. Tam je deloval tudi kot organist, ob tem pa je skladal vokalna in instrumentalna dela pretežno sakralne vsebine, med njimi so nekatera zelo primerna za zahvalno nedeljo.
Neveljaven email naslov