Kemik, zdravnik in Nobelov nagrajenec FRIDERIK PREGL se je rodil na današnji dan leta 1869 v Ljubljani. Po osnovni šoli in klasični gimnaziji sta se po očetovi smrti z materjo preselila v Gradec, kjer je doktoriral iz medicinskih ved. Pozneje je bil redni profesor univerze v Innsbrucku ter rektor graške univerze. 1921. leta je postal član dunajske akademije znanosti, dve leti nato pa je za odkritje »originalne metode mikroanalize organskih snovi« prejel Nobelovo nagrado za kemijo in je edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je samostojno dobil to priznanje. Vabili so ga na številne univerze, tudi v Ljubljano, vendar je ostal zvest Gradcu, kjer je leta 1929 postal častni meščan. Friderik Pregl se je strokovno usmeril predvsem na nemško področje, vendar je ohranjal stike z domovino in slovenskimi znanstveniki.
—–
Aktivistka ženskega gibanja MINKA KRÔFTA je bila v letih med svetovnima vojnama predsednica ljubljanskega telesno-kulturnega društva Atena. V okviru njegovega kulturnega odseka je vodila tudi založbo »Belo-modra knjižnica« in poskrbela za izdajo številnih mladinskih in otroških knjig ter tudi del slovenskih pisateljic. Bila je članica Splošnega ženskega društva in sekcije Jugoslovanske ženske zveze za Dravsko banovino. Med drugo svetovno vojno je bila ena najdejavnejših ženskih predstavnic v vodstvu Rdečega križa.

Ker je pomoč pošiljala tudi partizanom, so jo Italijani internirali, po italijanski kapitulaciji pa je to delo nadaljevala. Ko je gestapo ugotovil njeno povezavo z Osvobodilno fronto, jo je interniral v koncentracijski taborišči Ravensbrűck in Mauthausen. Po koncu vojne je pri tedanji oblasti zaradi svojega socialnega izvora (njen oče je bil veletrgovec Ivan Jelačin) postala nezaželena; izgubila je premoženje, iz razkošnega meščanskega stanovanja v središču mesta pa so jo preselili v sobico v Kolizeju. Minka Krofta se je rodila na današnji dan leta 1888 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1891 se je v Jagnjenici rodil misijonar LUDVIK PERNIŠEK. Leta 1909 je vstopil v salezijanski red, se pozneje odselil v Argentino in končal študij v redovni ustanovi v kraju Fortín Mercedes. Leta 1933 je odšel v misijone v kordiljersko župnijo Junín de los Andes. Deloval je med Indijanci Mapuči in redkimi belimi prebivalci, tudi med Slovenci v zgornjem delu doline reke Negro. S svojim dušnopastrirskim delom si je Ludvik Pernišek med Indijanci pridobil velik ugled.
—–
Na današnji dan leta 1922 se je v Ljubljani rodil gledališki igralec PAVLE JERŠIN, Sicer je bil izučen fotograf, toda leta 1938 je začel najprej igrati v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, policno pa je pozneje nastopal v mariborskem in celjskem gledališču. Pavle Jeršin je bil igralec s širokim razponom in smislom za ljudskost žanra; v svoji gledališki karieri je odigral približno 150 vlog.
—–
Predstavnik italijanske vojske general Castellano je na današnji dan leta 1943 je v zavezniškem glavnem stanu v Casibillu na Siciliji podpisal premirje med Italijo in ameriško ter britansko vojsko. Teden dni po tej kapitulaciji Italije so Ljubljansko pokrajino, Slovensko primorje, Istro in Furlanijo ter del Hrvaškega primorja po Hitlerjevem ukazu združili v »operacijsko cono Jadransko primorje«, ki jo je iz Trsta upravljal nemški visoki komisar Rainer.