Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

11.01.2017


Na začetku 19. stoletja so bili na Kranjskem kaj pogosti spori med gospodarji in njihovimi posli – služabniki, zato je bil na današnji dan leta 1820 obnovljen že precej pozabljeni “poselski red”, ki ga je cesar Jožef II. izdal leta 1787. Določal je, da se mora vsak posel izkazati s pisnim službenim spričevalom, s katerim je bil prijavljen pri oblasteh. Bili so dolžni zvesto opravljati svojo službo, ob nedeljah in praznikih pa so bili lahko prosti, vendar le z gospodarjevim privoljenjem. Ker so se posli radi selili v mesta, v katerih so bile boljše razmere za delo, na kmetih pa je primanjkovalo delovne sile, je bilo bivanje poslov v mestu omejeno na leto dni.
Gospodarjem je red nalagal, naj z njimi ravnajo lepo, jim dajejo primerno hrano in stanovanje ter zaslužek, za katerega so se pogodili, vendar tega niso vedno upoštevali. Da ne bi bilo prepogostih nesporazumov, je bilo določeno, da morajo župani in zemljiški posestniki vsaj enkrat na leto javno prebrati določila poselskega reda. Pozneje so besedilo natisnili v poselskih knjižicah; vanje so gospodarji vpisovali tudi opombe o poslovi pridnosti, poštenosti in pobožnosti.
—–
Ilirizem je bilo južnoslovansko narodno-politično in književno-kulturno gibanje v prvi polovici 19. stoletja. Pojem so prevzeli iz humanističnega zgodovinopisja, njihovo vodilo pa je bila misel o slovanski avtohtonosti na Balkanu; ilirski pomeni južnoslovanski. Izročilo je zaživelo tudi v politiki: Napoleonove ilirske province in avstrijsko kraljestvo Ilirija. Ilirizem se je najbolj razvil na Hrvaškem med močno madžarizacijo in germanizacijo, saj je večina v njem videla možnost za uresničevanje narodne svoobode pa tudi gmotne neodvisnosti. Vodja gibanja Ljudevit Gaj je želel, da se “slovanski bratje v jezikovno-slovstvenem pogledu kolikor mogoče zedinijo”.
Predstavil je idejo o enotnem slovanskem črkopisu in ta je po njem med Južnimi Slovani, ki pišejo v latinici, dobil ime gajica. Gajevo teorijo kulturološke narave pa so na politično raven postavili z idejo o triinpolmilijonskem ilrskem kraljestvu, ki naj bi obsegalo Hrvaško, Slavonijo, Vojno krajino, Dalmacijo, Bosno in Slovenijo, pozneje pa še srbsko, makedonsko in bolgarsko območje. Vendar je Madžarom uspelo prepričati avstrijski dvor, da je ilirizem protiavstrijsko, protihabsburško in prevratno gibanje, zato je bil na današnji dan leta 1843 s kraljevim odlokom prepovedan. Ilirizem je tako izgubil južnoslovanski pomen in ostal zgolj gibanje hrvaškega narodnega preporoda.
—–
Geograf, zgodovinar in speleolog FRANCE HABE je leta 1965 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in se zaposlil na Inštitutu za raziskovanje krasa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Raziskoval je geomorfološke, hidrološke in speleološke značilnosti notranjskega krasa, zlasti v Pivški kotlini, preučeval pa je tudi kras v Črni gori, Romuniji in Ekvadorju. Jamarjem se je pridružil že leta 1926 in se uveljavil v domačem in mednarodnem merilu.
Poglobljeno se je ukvarjal z jamskim turizmom in varstvom krasa ter jam, posebej še s Škocjanskimi jamami. Bil je predsednik Zveze speleologov Jugoslavije in predsednik komisije za varstvo jam in jamski turizem pri mednarodni speleološki zvezi. Objavil je okrog 150 strokovnih prispevkov in nekaj monografij, v speleologiji in krasoslovju pa se je uveljavil tudi kot fotograf. Geograf in zgodovinar France Habe se je rodil na današnji dan leta 1909 na Vrhniki.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

11.01.2017


Na začetku 19. stoletja so bili na Kranjskem kaj pogosti spori med gospodarji in njihovimi posli – služabniki, zato je bil na današnji dan leta 1820 obnovljen že precej pozabljeni “poselski red”, ki ga je cesar Jožef II. izdal leta 1787. Določal je, da se mora vsak posel izkazati s pisnim službenim spričevalom, s katerim je bil prijavljen pri oblasteh. Bili so dolžni zvesto opravljati svojo službo, ob nedeljah in praznikih pa so bili lahko prosti, vendar le z gospodarjevim privoljenjem. Ker so se posli radi selili v mesta, v katerih so bile boljše razmere za delo, na kmetih pa je primanjkovalo delovne sile, je bilo bivanje poslov v mestu omejeno na leto dni.
Gospodarjem je red nalagal, naj z njimi ravnajo lepo, jim dajejo primerno hrano in stanovanje ter zaslužek, za katerega so se pogodili, vendar tega niso vedno upoštevali. Da ne bi bilo prepogostih nesporazumov, je bilo določeno, da morajo župani in zemljiški posestniki vsaj enkrat na leto javno prebrati določila poselskega reda. Pozneje so besedilo natisnili v poselskih knjižicah; vanje so gospodarji vpisovali tudi opombe o poslovi pridnosti, poštenosti in pobožnosti.
—–
Ilirizem je bilo južnoslovansko narodno-politično in književno-kulturno gibanje v prvi polovici 19. stoletja. Pojem so prevzeli iz humanističnega zgodovinopisja, njihovo vodilo pa je bila misel o slovanski avtohtonosti na Balkanu; ilirski pomeni južnoslovanski. Izročilo je zaživelo tudi v politiki: Napoleonove ilirske province in avstrijsko kraljestvo Ilirija. Ilirizem se je najbolj razvil na Hrvaškem med močno madžarizacijo in germanizacijo, saj je večina v njem videla možnost za uresničevanje narodne svoobode pa tudi gmotne neodvisnosti. Vodja gibanja Ljudevit Gaj je želel, da se “slovanski bratje v jezikovno-slovstvenem pogledu kolikor mogoče zedinijo”.
Predstavil je idejo o enotnem slovanskem črkopisu in ta je po njem med Južnimi Slovani, ki pišejo v latinici, dobil ime gajica. Gajevo teorijo kulturološke narave pa so na politično raven postavili z idejo o triinpolmilijonskem ilrskem kraljestvu, ki naj bi obsegalo Hrvaško, Slavonijo, Vojno krajino, Dalmacijo, Bosno in Slovenijo, pozneje pa še srbsko, makedonsko in bolgarsko območje. Vendar je Madžarom uspelo prepričati avstrijski dvor, da je ilirizem protiavstrijsko, protihabsburško in prevratno gibanje, zato je bil na današnji dan leta 1843 s kraljevim odlokom prepovedan. Ilirizem je tako izgubil južnoslovanski pomen in ostal zgolj gibanje hrvaškega narodnega preporoda.
—–
Geograf, zgodovinar in speleolog FRANCE HABE je leta 1965 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in se zaposlil na Inštitutu za raziskovanje krasa pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Raziskoval je geomorfološke, hidrološke in speleološke značilnosti notranjskega krasa, zlasti v Pivški kotlini, preučeval pa je tudi kras v Črni gori, Romuniji in Ekvadorju. Jamarjem se je pridružil že leta 1926 in se uveljavil v domačem in mednarodnem merilu.
Poglobljeno se je ukvarjal z jamskim turizmom in varstvom krasa ter jam, posebej še s Škocjanskimi jamami. Bil je predsednik Zveze speleologov Jugoslavije in predsednik komisije za varstvo jam in jamski turizem pri mednarodni speleološki zvezi. Objavil je okrog 150 strokovnih prispevkov in nekaj monografij, v speleologiji in krasoslovju pa se je uveljavil tudi kot fotograf. Geograf in zgodovinar France Habe se je rodil na današnji dan leta 1909 na Vrhniki.


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov