Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JOHANNN CASPAR WAGINGER sodi med najpomembnejše slikarje, ki so v začetku 18. stoletja delovali na Štajerskem. Najstarejši znani podatek o njem je iz Voraua na avstrijskem Štajerskem, kjer je slikal v samostanski cerkvi. Vsa njegova znana dela razen te slikarije so na Slovenskem. Leta 1708 je poslikal veliko dvorano v dvorcu Dornava s “Herkulovo zgodbo”, nato je slikal v cerkvah v Podčetrtku in na Pesku v Slakah, njegovo delo je tudi Alegorija petih čutov v gradu Brežice. Znani opus Johanna Casparja Wagingerja je slogovno homogena celota: njegove freske vedno sestavljata bogat arhitekturno-dekorativni okvir in monumentalna figuralika, na osrednjem polju naslikana z intenzivnimi barvami.
—–
Na današnji dan leta 1881 se je v Temišvaru v Romuniji rodil JOSIP EDGAR LEOPOLD, poznejši prior v samostanu Pleterje na Dolenjskem. Po rodu Hrvat je po maturi v Zagrebu študiral teologijo v Rimu ter leta 1905 doktoriral iz filozofije in teologije. Po vrnitvi v Zagreb je služboval kot kaplan, študijski prefekt v semenišču in katehet na srednjih šolah. Med prvo svetovno vojno je bil kurat na ruski in italijanski fronti. Leta 1923 je v Pleterjah stopil v kartuzijanski red in bil tam prior 35 let.
Leta 1943 ga je nemški okupator zaradi sodelovanja s partizani zaprl. Zaradi posredovanja iz Vatikana ni bil usmrčen, pač pa konfiniran v kartuzijo pri Bellunu v Italiji. Po osvoboditvi Slovenije se je vrnil v Pleterje. V povojnih letih se je trudil za izboljšanje odnosov med državo in Cerkvijo; tudi zaradi njegovega prizadevanja so bila leta 1960 urejena nekatera konkretna vprašanja. Pleterski prior Josip Edgar Leopold je objavljal teoretske članke ter napisal knjigo “Kartuzija Pleterje in partizani”.
——
Zgodovinar VASILIJ MELIK je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.
Vasilij Melik je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi v številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 70-imi leti je bila v Gorici ustanovljena Slovenska demokratska zveza, politična organizacija Slovencev na Goriškem in Tržaškem. Med drugim je sodelovala pri uzakonitvi slovenskih šol na tem območju ter pri odpravi zakona, ki je prepovedoval podeljevanje slovanskih imen. Slovenska demokratska zveza je bila zelo dejavna tudi pri pobudah za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Delovala je do leta 1975.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JOHANNN CASPAR WAGINGER sodi med najpomembnejše slikarje, ki so v začetku 18. stoletja delovali na Štajerskem. Najstarejši znani podatek o njem je iz Voraua na avstrijskem Štajerskem, kjer je slikal v samostanski cerkvi. Vsa njegova znana dela razen te slikarije so na Slovenskem. Leta 1708 je poslikal veliko dvorano v dvorcu Dornava s “Herkulovo zgodbo”, nato je slikal v cerkvah v Podčetrtku in na Pesku v Slakah, njegovo delo je tudi Alegorija petih čutov v gradu Brežice. Znani opus Johanna Casparja Wagingerja je slogovno homogena celota: njegove freske vedno sestavljata bogat arhitekturno-dekorativni okvir in monumentalna figuralika, na osrednjem polju naslikana z intenzivnimi barvami.
—–
Na današnji dan leta 1881 se je v Temišvaru v Romuniji rodil JOSIP EDGAR LEOPOLD, poznejši prior v samostanu Pleterje na Dolenjskem. Po rodu Hrvat je po maturi v Zagrebu študiral teologijo v Rimu ter leta 1905 doktoriral iz filozofije in teologije. Po vrnitvi v Zagreb je služboval kot kaplan, študijski prefekt v semenišču in katehet na srednjih šolah. Med prvo svetovno vojno je bil kurat na ruski in italijanski fronti. Leta 1923 je v Pleterjah stopil v kartuzijanski red in bil tam prior 35 let.
Leta 1943 ga je nemški okupator zaradi sodelovanja s partizani zaprl. Zaradi posredovanja iz Vatikana ni bil usmrčen, pač pa konfiniran v kartuzijo pri Bellunu v Italiji. Po osvoboditvi Slovenije se je vrnil v Pleterje. V povojnih letih se je trudil za izboljšanje odnosov med državo in Cerkvijo; tudi zaradi njegovega prizadevanja so bila leta 1960 urejena nekatera konkretna vprašanja. Pleterski prior Josip Edgar Leopold je objavljal teoretske članke ter napisal knjigo “Kartuzija Pleterje in partizani”.
——
Zgodovinar VASILIJ MELIK je na filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1943 diplomiral iz zgodovine in primerjalne književnosti. Po vojni je delal kot prevajalec pri jugoslovanski tiskovni agenciji Tanjug, kot pomočnik arhivarja v Mestnem arhivu Ljubljane, kot bibliotekar v Slovanski knjižnici ter predavatelj gospodarske zgodovine na ekonomski fakulteti. Leta 1959 je doktoriral in nato predaval na filozofski fakulteti, od leta 1974 kot redni profesor za slovensko in jugoslovansko zgodovino do začetka prve svetovne vojne; dvakrat je bil tudi dekan filozofske fakultete in počaščen z nazivom “zaslužni profesor”.
Vasilij Melik je raziskoval tudi gospodarska, družbena in kulturnozgodovinska vprašanja, pisal o širših avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinskih temah in posegal še v srednji vek ter v čas po prvi svetovni vojni. Sodeloval je tudi v številnih mednarodnih projektih. Leta 1991 je v Avstriji prejel prestižno Gindelyjevo nagrado, leto pozneje pa avstrijski častni križec za znanost in umetnost. Doma je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Akademik Vasilij Melik se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan pred 70-imi leti je bila v Gorici ustanovljena Slovenska demokratska zveza, politična organizacija Slovencev na Goriškem in Tržaškem. Med drugim je sodelovala pri uzakonitvi slovenskih šol na tem območju ter pri odpravi zakona, ki je prepovedoval podeljevanje slovanskih imen. Slovenska demokratska zveza je bila zelo dejavna tudi pri pobudah za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Delovala je do leta 1975.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov