Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ljubljana v srednjem veku ni imela bolnišnice v pravem pomenu besede, čeprav se je stavba, ki je od začetka 14. stoletja do potresa leta 1895 stala na vogalu sedanje Stritarjeve ulice in Adamič-Lundrovega nabrežja, imenovala “Meščanski špital”. To je bila le “ubožnica” za vse tiste, ki se niso mogli sami preživljati. Leta 1788 so “špital” razpustili in sklenili, da bodo v njem uredili porodnišnico in najdenišnico. Tako so na današnji dan leta 1789 v delu te stavbe odprli porodnišnico, prvo na slovenskih tleh. Prostor je bil zelo skromen, saj je obsegal le vogalno sobo s štirimi posteljami. Ko se je čez deset let v tem nekdanjem “špitalu” naselil kresijski (ali okrožni) glavar, se je staro ime izgubilo in stavbo so začeli imenovati “kresija”.
—–
Politik KAREL PODGORNIK se je rodil na današnji dan leta 1878 v Čépovanu na Goriškem. V Gradcu je promoviral iz prava in bil nato odvetnik v Gorici. Bil je ustanovitelj in predsednik društva Narodna prosveta, deloval je pri pevskem in glasbenem društvu, pri Akademičnem ferijalnem društvu Adrija in drugod. Bil je tudi poslanec v goriškem deželnem zboru. Po koncu prve svetovne vojne je kot predsednik pokrajinskega odseka Narodnega sveta za Gorico podpisal razglas, s katerim je odsek v imenu jugoslovanske države prevzel oblast nad Gorico in slovenskim delom Goriške. Italijani so ga za nekaj mesecev konfinirali, vendar je bil kmalu izvoljen za državnega poslanca.
Ob italijanskem napadu na Jugoslavijo leta 1941 so ga zaprli, pozneje pa se je vključil v Osvobodilno fronto. Karel Podgornik je bil po koncu vojne izvoljen za prvega predsednika Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev, vendar se je moral zaradi napadov italijanskih nacionalistov umakniti v Jugoslavijo.
—–
Pripovednik in prevajalec VALENTIN MANDELJC se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti v Kranju. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in slovenščino ter pozneje poučeval na gimnazijah v Varaždinu in Karlovcu. Poleg pesmi sta znani njegovi noveli “Jela”, ki ima zgodovinsko ozadje in je v našem pripovedništvu zgled poznoromantične pripovedi, ter “Céptec”, zgled romantično-realistične dvojnosti, ki je bila nasploh značilna za “vajevce”, literarno skupino, katere član je bil. Valentin Mandeljc je prevedel prvi del Goethejevega Fausta, vendar zanj ni dobil založnika, ter precej gledaliških del, večinoma iz francoščine.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v kraju Pšenična Polica pri Cerkljah na Gorenjskem rodil dramatik JOŽA VOMBERGAR. Končal je šentviško klasično gimnazijo in na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Leta 1945 se je pred komunisti umaknil v Argentino in se v Buenos Airesu zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar je že pred drugo svetovno vojno pisal popularne ljudske in radijske igre (bil je med prvimi slovenskimi pisci le-teh) ter skeče s skupnim naslovom »Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake«. S pisanjem je nadaljeval tudi v emigraciji.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Trstu rodil odvetnik in narodni delavec ANGELO KUKANJA. Zaradi sodelovanja pri Dijaški matici in društvu Edinost so ga novembra leta 1929 aretirali in obsodili na štiri leta zapora. Po izpustitvi je bil med ustanovitelji odbora za koordinacijo ilegalnega protifašističnega dela, leta 1940 pa med ustanovitelji narodnega sveta primorskih Slovencev. Obsojen je bil tudi na drugem tržaškem procesu. Po vojni je Angelo Kukanja postal odvetnik v Trstu, leta 1954 pa je bil izvoljen za prvega predsednika krovne organizacije Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljana v srednjem veku ni imela bolnišnice v pravem pomenu besede, čeprav se je stavba, ki je od začetka 14. stoletja do potresa leta 1895 stala na vogalu sedanje Stritarjeve ulice in Adamič-Lundrovega nabrežja, imenovala “Meščanski špital”. To je bila le “ubožnica” za vse tiste, ki se niso mogli sami preživljati. Leta 1788 so “špital” razpustili in sklenili, da bodo v njem uredili porodnišnico in najdenišnico. Tako so na današnji dan leta 1789 v delu te stavbe odprli porodnišnico, prvo na slovenskih tleh. Prostor je bil zelo skromen, saj je obsegal le vogalno sobo s štirimi posteljami. Ko se je čez deset let v tem nekdanjem “špitalu” naselil kresijski (ali okrožni) glavar, se je staro ime izgubilo in stavbo so začeli imenovati “kresija”.
—–
Politik KAREL PODGORNIK se je rodil na današnji dan leta 1878 v Čépovanu na Goriškem. V Gradcu je promoviral iz prava in bil nato odvetnik v Gorici. Bil je ustanovitelj in predsednik društva Narodna prosveta, deloval je pri pevskem in glasbenem društvu, pri Akademičnem ferijalnem društvu Adrija in drugod. Bil je tudi poslanec v goriškem deželnem zboru. Po koncu prve svetovne vojne je kot predsednik pokrajinskega odseka Narodnega sveta za Gorico podpisal razglas, s katerim je odsek v imenu jugoslovanske države prevzel oblast nad Gorico in slovenskim delom Goriške. Italijani so ga za nekaj mesecev konfinirali, vendar je bil kmalu izvoljen za državnega poslanca.
Ob italijanskem napadu na Jugoslavijo leta 1941 so ga zaprli, pozneje pa se je vključil v Osvobodilno fronto. Karel Podgornik je bil po koncu vojne izvoljen za prvega predsednika Demokratične fronte goriških, beneških in kanalskih Slovencev, vendar se je moral zaradi napadov italijanskih nacionalistov umakniti v Jugoslavijo.
—–
Pripovednik in prevajalec VALENTIN MANDELJC se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti v Kranju. Na Dunaju je študiral klasično filologijo in slovenščino ter pozneje poučeval na gimnazijah v Varaždinu in Karlovcu. Poleg pesmi sta znani njegovi noveli “Jela”, ki ima zgodovinsko ozadje in je v našem pripovedništvu zgled poznoromantične pripovedi, ter “Céptec”, zgled romantično-realistične dvojnosti, ki je bila nasploh značilna za “vajevce”, literarno skupino, katere član je bil. Valentin Mandeljc je prevedel prvi del Goethejevega Fausta, vendar zanj ni dobil založnika, ter precej gledaliških del, večinoma iz francoščine.
—–
Na današnji dan leta 1902 se je v kraju Pšenična Polica pri Cerkljah na Gorenjskem rodil dramatik JOŽA VOMBERGAR. Končal je šentviško klasično gimnazijo in na ljubljanski univerzi diplomiral iz prava. Leta 1945 se je pred komunisti umaknil v Argentino in se v Buenos Airesu zaposlil kot delavec in železniški uradnik. Joža Vombergar je že pred drugo svetovno vojno pisal popularne ljudske in radijske igre (bil je med prvimi slovenskimi pisci le-teh) ter skeče s skupnim naslovom »Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake«. S pisanjem je nadaljeval tudi v emigraciji.
—–
Na današnji dan leta 1905 se je v Trstu rodil odvetnik in narodni delavec ANGELO KUKANJA. Zaradi sodelovanja pri Dijaški matici in društvu Edinost so ga novembra leta 1929 aretirali in obsodili na štiri leta zapora. Po izpustitvi je bil med ustanovitelji odbora za koordinacijo ilegalnega protifašističnega dela, leta 1940 pa med ustanovitelji narodnega sveta primorskih Slovencev. Obsojen je bil tudi na drugem tržaškem procesu. Po vojni je Angelo Kukanja postal odvetnik v Trstu, leta 1954 pa je bil izvoljen za prvega predsednika krovne organizacije Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov