Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Knezoškof JOŽEF RABATTA je izšel iz furlansko-goriške plemiške družine. Bil je član reda malteških vitezov ali ivanovcev, komendator redovnih posesti na Češkem in v Avstriji, cesarjev legat v Benetkah, poveljnik straže Ferdinanda IV. in vzgojitelj nadvojvod Karla in Jožefa. Cesar Leopold I. ga je 1664. leta imenoval za ljubljanskega škofa. Na škofijski sinodi je leto pozneje predložil svoj pastoralni program, duhovnikom je dovolil še naprej uporabljati protestantsko Dalmatinovo Biblijo, pri avguštincih v Ljubljani pa se je zavzel za pridige v slovenščini ter poskrbel za dokončanje ljubljanske stolnice in dvorca v Goričanah. Knezoškof Jožef Rabatta se je rodil leta 1620 v Gorici.
—–
Gledališki igralec in pevec RUDOLF BUKŠEK je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.
——
Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911, – današnja Opera, – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, vendar pa je imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in gledališče je izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.
——
Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je bilo na današnji dan leta 1941 slovensko ozemlje v Kraljevini Jugoslaviji zasedeno in razdeljeno med tri okupatorje. Največji del je zasedla Nemčija: Gorenjsko, severni del Dolenjske, Mežiško dolino, območje Dravograda in štiri vasi v Prekmurju. Preostali del Prekmurja so zasedli Madžari, Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano pa Italijani. Z okupacijo je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na enajst pokrajinskih upravnih enot. Okupatorji so si prizadevali za čimprejšnjo priključitev zasedenih ozemelj k svojim državam, Slovence pa so obravnavali kot etnično skupino in ne kot narod.
——
Nekaj centimetrov dolgi, kemično impregnirani leseni paličici iz mehkega lesa z vnetljivo glavico (obloženo s parafinom, žveplom, barvili in vezivi), ki se ob trenju s hrapavo površino v trenutku vžge, pravimo vžigalica.
A nekdaj ni šlo tako preprosto: tako imenovana “prometéjska vžigalica”, ki so jo v začetku 19. stoletja patentirali na Angleškem, je bila steklena ampula napolnjena s kislino, premazana z vnetljivo snovjo in zavita v papir. Ko so steklo zdrobili s kleščami ali celo kar z zobmi, je kemična zmes vnela papir in s tem plamenčkom so lahko podkurili v peči, si prižgali cigaro in podobno.
Vžigalico, z glavico iz zmesi kalijevega klorata in amonijevega sulfida, ki se je vnela z drgnjenjem ob smirkov papir, pa je izumil angleški kemik in lekarnar John Walker; prvo prodajo takšnih vžigalic je svoje poslovne knjige vpisal na današnji dan leta 1887.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Knezoškof JOŽEF RABATTA je izšel iz furlansko-goriške plemiške družine. Bil je član reda malteških vitezov ali ivanovcev, komendator redovnih posesti na Češkem in v Avstriji, cesarjev legat v Benetkah, poveljnik straže Ferdinanda IV. in vzgojitelj nadvojvod Karla in Jožefa. Cesar Leopold I. ga je 1664. leta imenoval za ljubljanskega škofa. Na škofijski sinodi je leto pozneje predložil svoj pastoralni program, duhovnikom je dovolil še naprej uporabljati protestantsko Dalmatinovo Biblijo, pri avguštincih v Ljubljani pa se je zavzel za pridige v slovenščini ter poskrbel za dokončanje ljubljanske stolnice in dvorca v Goričanah. Knezoškof Jožef Rabatta se je rodil leta 1620 v Gorici.
—–
Gledališki igralec in pevec RUDOLF BUKŠEK je leta 1901 začel nastopati v amaterskem gledališču v Celju, pozneje pa je v Slovenskem deželnem gledališču v Ljubljani postal poklicni igralec. Pel je tudi v operetah, se pozneje posvetil samo operi in se uvrstil med najboljše baritoniste v takratni Jugoslaviji. Rodil se je na današnji dan leta 1882 v Šentjurju pri Celju.
——
Edino slovensko poklicno gledališče po dograditvi nemškega gledališča v Ljubljani leta 1911, – današnja Opera, – glede števila predstav na teden ni bilo več omejeno, vendar pa je imelo veliko težav. Zaradi cesarjeve nezaupnice, izražene ljubljanskemu županu Ivanu Hribarju, je izgubilo svojega najmočnejšega podpornika, poleg tega pa je protiklerikalni gledališki program zelo motil katoliške politike in gledališče je izgubilo še deželno finančno podporo. Pritisk se je nenehno stopnjeval, zato se je gledališki ansambel začel razhajati. Vse to, skupaj z izbruhom prve svetovne vojne, je povzročilo zaprtje takratne edine poklicne slovenske gledališke hiše. To se je zgodilo na današnji dan leta 1914.
——
Po kapitulaciji jugoslovanske vojske je bilo na današnji dan leta 1941 slovensko ozemlje v Kraljevini Jugoslaviji zasedeno in razdeljeno med tri okupatorje. Največji del je zasedla Nemčija: Gorenjsko, severni del Dolenjske, Mežiško dolino, območje Dravograda in štiri vasi v Prekmurju. Preostali del Prekmurja so zasedli Madžari, Notranjsko, večji del Dolenjske in Ljubljano pa Italijani. Z okupacijo je bilo slovensko ozemlje razdeljeno na enajst pokrajinskih upravnih enot. Okupatorji so si prizadevali za čimprejšnjo priključitev zasedenih ozemelj k svojim državam, Slovence pa so obravnavali kot etnično skupino in ne kot narod.
——
Nekaj centimetrov dolgi, kemično impregnirani leseni paličici iz mehkega lesa z vnetljivo glavico (obloženo s parafinom, žveplom, barvili in vezivi), ki se ob trenju s hrapavo površino v trenutku vžge, pravimo vžigalica.
A nekdaj ni šlo tako preprosto: tako imenovana “prometéjska vžigalica”, ki so jo v začetku 19. stoletja patentirali na Angleškem, je bila steklena ampula napolnjena s kislino, premazana z vnetljivo snovjo in zavita v papir. Ko so steklo zdrobili s kleščami ali celo kar z zobmi, je kemična zmes vnela papir in s tem plamenčkom so lahko podkurili v peči, si prižgali cigaro in podobno.
Vžigalico, z glavico iz zmesi kalijevega klorata in amonijevega sulfida, ki se je vnela z drgnjenjem ob smirkov papir, pa je izumil angleški kemik in lekarnar John Walker; prvo prodajo takšnih vžigalic je svoje poslovne knjige vpisal na današnji dan leta 1887.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov