Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

29.06.2017

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

V Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem se je na današnji dan pred 220-imi leti rodil misijonar in jezikoslovec FRIDERIK IRENEJ BARAGA. Leta 1830 je odšel v Združene države Amerike ter postal misijonar med severnoameriškimi Indijanci, pozneje pa tudi med vse številnejšimi belci. Leta 1853 je bil posvečen v škofa s sedežem v kraju Sault Sainte Marie. Močno je vplival tudi na razvoj verskega življenja med Slovenci v 19. stoletju v Ameriki. Za Indijance je napisal šest knjig ter slovar in slovnico jezika očipvejščine. Napisal je tudi izjemno zanimivo delo “Opis severnoameriških Indijancev”, prvo etnološko monografijo in prvo slovensko knjigo, ki je v celoti posvečena opisu kakega tujega ljudstva. Friderik Baraga je Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani podaril prvo neevropsko etnološko zbirko.
—–
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in zdravju škodljiva, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.
Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
—–
Gledališki režiser, organizator in publicist FERDO DELAK je leta 1935 diplomiral na umetniški akademiji Mozarteum v Salzburgu. Bil je eden prvih slovenskih avantgardistov in gledaliških revolucionarjev, ustanovitelj Novega odra v Ljubljani in mednarodne revije Tank, obšel je domala vsa slovenska in jugoslovanska gledališča. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film “Triglavske strmine” in bil v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja kulturni referent mlade ljubljanske radijske postaje. Po drugi svetovni vojni je bil prvi upravnik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, pozneje pa tudi ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega, umetniški vodja mariborske Drame in programski šef Ljubljanskega festivala. Ferdo Delak se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gorici.
—–
Smučar in trener TOMAŽ CERKOVNIK je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto zatem pa je športno pot šest sezon nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike in tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo zlasti uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.
—–
Francoski pisatelj in letalec ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY se je rodil na današnji dan leta 1900. Kot letalski častnik je sodeloval v španski državljanski vojni. Bil je velik sovražnik nacizma in je v začetku druge svetovne vojne dosegel, da so ga pri štiridesetih letih vzeli med bojne pilote. Po zlomu Francije se je za nekaj časa umaknil v Ameriko; tam je opisal svoje drzne polete ter izdal pravljico za otroke in odrasle “Mali princ”. Pozneje se je vrnil med bojne pilote in poleti 1944. leta med izvidniškim poletom izginil nekje med Korziko in francosko riviero. Saint-Exupéryjev “Mali princ” pa je z leti postal ena najbolj znanih, prevajanih in priljubljenih knjig našega časa.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

29.06.2017

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

V Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem se je na današnji dan pred 220-imi leti rodil misijonar in jezikoslovec FRIDERIK IRENEJ BARAGA. Leta 1830 je odšel v Združene države Amerike ter postal misijonar med severnoameriškimi Indijanci, pozneje pa tudi med vse številnejšimi belci. Leta 1853 je bil posvečen v škofa s sedežem v kraju Sault Sainte Marie. Močno je vplival tudi na razvoj verskega življenja med Slovenci v 19. stoletju v Ameriki. Za Indijance je napisal šest knjig ter slovar in slovnico jezika očipvejščine. Napisal je tudi izjemno zanimivo delo “Opis severnoameriških Indijancev”, prvo etnološko monografijo in prvo slovensko knjigo, ki je v celoti posvečena opisu kakega tujega ljudstva. Friderik Baraga je Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani podaril prvo neevropsko etnološko zbirko.
—–
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in zdravju škodljiva, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.
Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
—–
Gledališki režiser, organizator in publicist FERDO DELAK je leta 1935 diplomiral na umetniški akademiji Mozarteum v Salzburgu. Bil je eden prvih slovenskih avantgardistov in gledaliških revolucionarjev, ustanovitelj Novega odra v Ljubljani in mednarodne revije Tank, obšel je domala vsa slovenska in jugoslovanska gledališča. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film “Triglavske strmine” in bil v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja kulturni referent mlade ljubljanske radijske postaje. Po drugi svetovni vojni je bil prvi upravnik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, pozneje pa tudi ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega, umetniški vodja mariborske Drame in programski šef Ljubljanskega festivala. Ferdo Delak se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gorici.
—–
Smučar in trener TOMAŽ CERKOVNIK je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto zatem pa je športno pot šest sezon nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike in tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo zlasti uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.
—–
Francoski pisatelj in letalec ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY se je rodil na današnji dan leta 1900. Kot letalski častnik je sodeloval v španski državljanski vojni. Bil je velik sovražnik nacizma in je v začetku druge svetovne vojne dosegel, da so ga pri štiridesetih letih vzeli med bojne pilote. Po zlomu Francije se je za nekaj časa umaknil v Ameriko; tam je opisal svoje drzne polete ter izdal pravljico za otroke in odrasle “Mali princ”. Pozneje se je vrnil med bojne pilote in poleti 1944. leta med izvidniškim poletom izginil nekje med Korziko in francosko riviero. Saint-Exupéryjev “Mali princ” pa je z leti postal ena najbolj znanih, prevajanih in priljubljenih knjig našega časa.


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov