Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem se je na današnji dan pred 220-imi leti rodil misijonar in jezikoslovec FRIDERIK IRENEJ BARAGA. Leta 1830 je odšel v Združene države Amerike ter postal misijonar med severnoameriškimi Indijanci, pozneje pa tudi med vse številnejšimi belci. Leta 1853 je bil posvečen v škofa s sedežem v kraju Sault Sainte Marie. Močno je vplival tudi na razvoj verskega življenja med Slovenci v 19. stoletju v Ameriki. Za Indijance je napisal šest knjig ter slovar in slovnico jezika očipvejščine. Napisal je tudi izjemno zanimivo delo “Opis severnoameriških Indijancev”, prvo etnološko monografijo in prvo slovensko knjigo, ki je v celoti posvečena opisu kakega tujega ljudstva. Friderik Baraga je Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani podaril prvo neevropsko etnološko zbirko.
—–
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in zdravju škodljiva, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.
Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
—–
Gledališki režiser, organizator in publicist FERDO DELAK je leta 1935 diplomiral na umetniški akademiji Mozarteum v Salzburgu. Bil je eden prvih slovenskih avantgardistov in gledaliških revolucionarjev, ustanovitelj Novega odra v Ljubljani in mednarodne revije Tank, obšel je domala vsa slovenska in jugoslovanska gledališča. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film “Triglavske strmine” in bil v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja kulturni referent mlade ljubljanske radijske postaje. Po drugi svetovni vojni je bil prvi upravnik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, pozneje pa tudi ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega, umetniški vodja mariborske Drame in programski šef Ljubljanskega festivala. Ferdo Delak se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gorici.
—–
Smučar in trener TOMAŽ CERKOVNIK je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto zatem pa je športno pot šest sezon nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike in tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo zlasti uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.
—–
Francoski pisatelj in letalec ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY se je rodil na današnji dan leta 1900. Kot letalski častnik je sodeloval v španski državljanski vojni. Bil je velik sovražnik nacizma in je v začetku druge svetovne vojne dosegel, da so ga pri štiridesetih letih vzeli med bojne pilote. Po zlomu Francije se je za nekaj časa umaknil v Ameriko; tam je opisal svoje drzne polete ter izdal pravljico za otroke in odrasle “Mali princ”. Pozneje se je vrnil med bojne pilote in poleti 1944. leta med izvidniškim poletom izginil nekje med Korziko in francosko riviero. Saint-Exupéryjev “Mali princ” pa je z leti postal ena najbolj znanih, prevajanih in priljubljenih knjig našega časa.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem se je na današnji dan pred 220-imi leti rodil misijonar in jezikoslovec FRIDERIK IRENEJ BARAGA. Leta 1830 je odšel v Združene države Amerike ter postal misijonar med severnoameriškimi Indijanci, pozneje pa tudi med vse številnejšimi belci. Leta 1853 je bil posvečen v škofa s sedežem v kraju Sault Sainte Marie. Močno je vplival tudi na razvoj verskega življenja med Slovenci v 19. stoletju v Ameriki. Za Indijance je napisal šest knjig ter slovar in slovnico jezika očipvejščine. Napisal je tudi izjemno zanimivo delo “Opis severnoameriških Indijancev”, prvo etnološko monografijo in prvo slovensko knjigo, ki je v celoti posvečena opisu kakega tujega ljudstva. Friderik Baraga je Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani podaril prvo neevropsko etnološko zbirko.
—–
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in zdravju škodljiva, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.
Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
—–
Gledališki režiser, organizator in publicist FERDO DELAK je leta 1935 diplomiral na umetniški akademiji Mozarteum v Salzburgu. Bil je eden prvih slovenskih avantgardistov in gledaliških revolucionarjev, ustanovitelj Novega odra v Ljubljani in mednarodne revije Tank, obšel je domala vsa slovenska in jugoslovanska gledališča. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film “Triglavske strmine” in bil v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja kulturni referent mlade ljubljanske radijske postaje. Po drugi svetovni vojni je bil prvi upravnik Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, pozneje pa tudi ravnatelj Mestnega gledališča ljubljanskega, umetniški vodja mariborske Drame in programski šef Ljubljanskega festivala. Ferdo Delak se je rodil na današnji dan leta 1905 v Gorici.
—–
Smučar in trener TOMAŽ CERKOVNIK je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto zatem pa je športno pot šest sezon nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike in tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo zlasti uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.
—–
Francoski pisatelj in letalec ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY se je rodil na današnji dan leta 1900. Kot letalski častnik je sodeloval v španski državljanski vojni. Bil je velik sovražnik nacizma in je v začetku druge svetovne vojne dosegel, da so ga pri štiridesetih letih vzeli med bojne pilote. Po zlomu Francije se je za nekaj časa umaknil v Ameriko; tam je opisal svoje drzne polete ter izdal pravljico za otroke in odrasle “Mali princ”. Pozneje se je vrnil med bojne pilote in poleti 1944. leta med izvidniškim poletom izginil nekje med Korziko in francosko riviero. Saint-Exupéryjev “Mali princ” pa je z leti postal ena najbolj znanih, prevajanih in priljubljenih knjig našega časa.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov