Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

03.11.2018


Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz  narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.

——-

Gledališki igralec  STANE  STAREŠINIČ  se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev.  Sodeloval je tudi pri filmu, na radiu in televiziji.

——

Urednica in prevajalka HELENA MENAŠE se je rodila na današnji dan pred sto leti na Dunaju. Leta 1941 je diplomirala iz slavistike. Po vojni je delala na ministrstvu za prosveto in kulturo, od leta 1964 na Zavodu za spomeniško varstvo, nazadnje pa je bila samostojna svetovalka za tisk. Bila je pobudnica in urednica zbirke vodnikov “Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”. Veliko je tudi prevajala, in sicer leposlovno in strokovno literaturo iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Helena Menaše je med drugim prevedla 18 knjig zbirke “Umetnost v slikah”.

    ——

Avstrijski cesar Karel I. je na današnji dan pred sto leti sprejel pogoje antantnih zaveznikov in podpisal premirje. Tako so se končali boji na italijanskih bojiščih in polmilijonska avstro-ogrska vojska se je začela umikati čez slovensko ozemlje. Narodna vlada v Ljubljani se je na ta umik skrbno pripravila. Narodne straže so vzdrževale red in mir ter razoroževale avstrijske vojake. Tako je po slovenskih cestah in železnicah od začetka umika do 10. novembra šlo približno 400.000 vojakov in 50.000 konj.

Na podlagi določil tega premirja je italijanska vojska še istega dne, torej 3. novembra leta 1918,  zasedla Primorsko in za demarkacijsko črto je ostalo skoraj 300.000 Slovencev. V naslednjih dneh je guverner Julijske krajine izdal vrsto ukrepov in nekateri so še posebno prizadeli prebivalce zasedenih krajev: prepoved prestopanja demarkacijske črte in gibanja v Julijski krajini brez dovoljenja, prepoved javnih zborovanj, prepoved izobešanja  avstrijskih zastav ter prepoved nošenja kokard  z narodnimi barvami.

S to ločitvjo slovenskih krajev od naravnega zaledja so Italijani povzročili narodnostne, socialne in politične spremembe, ki so močno prizadele tamkajšnje prebivalstvo, velika vojna škoda pa je ohromila gospodarsko življenje.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

03.11.2018


Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz  narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.

——-

Gledališki igralec  STANE  STAREŠINIČ  se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev.  Sodeloval je tudi pri filmu, na radiu in televiziji.

——

Urednica in prevajalka HELENA MENAŠE se je rodila na današnji dan pred sto leti na Dunaju. Leta 1941 je diplomirala iz slavistike. Po vojni je delala na ministrstvu za prosveto in kulturo, od leta 1964 na Zavodu za spomeniško varstvo, nazadnje pa je bila samostojna svetovalka za tisk. Bila je pobudnica in urednica zbirke vodnikov “Kulturni in naravni spomeniki Slovenije”. Veliko je tudi prevajala, in sicer leposlovno in strokovno literaturo iz angleščine, francoščine, italijanščine in nemščine. Helena Menaše je med drugim prevedla 18 knjig zbirke “Umetnost v slikah”.

    ——

Avstrijski cesar Karel I. je na današnji dan pred sto leti sprejel pogoje antantnih zaveznikov in podpisal premirje. Tako so se končali boji na italijanskih bojiščih in polmilijonska avstro-ogrska vojska se je začela umikati čez slovensko ozemlje. Narodna vlada v Ljubljani se je na ta umik skrbno pripravila. Narodne straže so vzdrževale red in mir ter razoroževale avstrijske vojake. Tako je po slovenskih cestah in železnicah od začetka umika do 10. novembra šlo približno 400.000 vojakov in 50.000 konj.

Na podlagi določil tega premirja je italijanska vojska še istega dne, torej 3. novembra leta 1918,  zasedla Primorsko in za demarkacijsko črto je ostalo skoraj 300.000 Slovencev. V naslednjih dneh je guverner Julijske krajine izdal vrsto ukrepov in nekateri so še posebno prizadeli prebivalce zasedenih krajev: prepoved prestopanja demarkacijske črte in gibanja v Julijski krajini brez dovoljenja, prepoved javnih zborovanj, prepoved izobešanja  avstrijskih zastav ter prepoved nošenja kokard  z narodnimi barvami.

S to ločitvjo slovenskih krajev od naravnega zaledja so Italijani povzročili narodnostne, socialne in politične spremembe, ki so močno prizadele tamkajšnje prebivalstvo, velika vojna škoda pa je ohromila gospodarsko življenje.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov