Na današnji dan leta 1772 so v Ljubljani spustili vodo v Gruberjev prekop, imenovan po njegovem načrtovalcu, gradbeniku Gabrijelu Gruberju. Prekop se je najprej imenoval Cesarski graben; dolg  je bil dva kilometra, na dnu širok 33 metrov, na vrhu bregov pa od 47 do 66 metrov. Na barju se je gladina vode kmalu znižala za 70 centimetrov in velike osušene površine so lahko začeli obdelovati.

—–

Biolog  ROMAN  KENK  je leta 1921 doktoriral v Gradcu in se nato zaposlil na Zoološkem inštitutu ljubljanske univerze. Leta 1938 se je preselil v Portoriko, kjer je na oddelku za biologijo tamkajšnje univerze delal vse do leta 1948. Potem se je zaposlil na oddelku za zoologijo nevretenčarjev v Kongresni knjižnici v Washingtonu v Združenih državah Amerike. Pred odhodom v tujino je preučeval trikladne vrtinčarje (vrsto najpreprostejših vretenčarjev) v Sloveniji in nekaterih drugih državah, leta 1930 pa je postavil osnovo sistema sladkovodnih trikladov.

Bil je tudi med organizatorji podzemeljskega laboratorija v Podpeški jami na Dobrem polju in o tem s sodelavci objavil pomembno študijo o meteoroloških razmerah v jami, kar je bilo za tiste čase pionirsko delo. Roman Kenk se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

—–

Slovenija je že zelo zgodaj dobila prve letalske zanesenjake, to sta bila predvsem brata Rusjan, še posebno mlajši Edvard. Že v otroštvu sta izdelovala leteče modele z zračnim vijakom, od leta 1908 pa sta se ukvarjala tudi z nekakšnim helikopterjem, ki naj bi ga letalec nosil na hrbtu. Leta 1909 sta začela delati maketo, iz katere je nastalo njuno prvo letalo, imenovano Eda-1.  

Prvi polet z njim je Edvard Rusjan opravil na današnji dan leta 1909 na Malih Rojcah med Štandrežem in Gorico; v višini dveh metrov je poletel šestdeset metrov daleč. Tistega dne se je začela torej zgodovina motornega letenja na Slovenskem.

Pozneje je Rusjan v Gorici izdelal še sedem letal z oznako “eda”; z vsemi je létal, dokler jih ni večinoma razbil. Smrtno se je ponesrečil meseca januarja leta 1911 na mitingu v Beogradu, ko je sunek vetra njegovemu letalu odtrgal krilo. Rusjan je bil 34. žrtev letalskih poletov na svetu.

—–

Ljubljančani so prve baletne skupine lahko občudovali že v začetku druge polovice 18. stoletja. V mestu so takrat gostovale predvsem nemške in italijanske potujoče gledališke družine, ki so poleg dram in oper uprizarjale tudi balete. Kulturni meceni so si sicer močno prizadevali, da bi Ljubljana dobila svojo baletno skupino, vendar se jim je ta želja uresničila šele po prvi svetovni vojni. Po ustanovitvi Slovenskega gledališkega konzorcija je v sezoni 1918 in 19 poleg drugih ansamblov začela delovati tudi prva slovenska poklicna baletna skupina.  V njej so bili baletni mojster, tri solo plesalke in deset članic baletnega zbora; večinoma so bili iz Češke. Novi ansambel se je prvič predstavil na današnji dan pred sto leti v opereti “Michujevi hčerki” in deset dni pozneje še v Smetanovi operi “Prodana nevesta”.  Nato so se predstave z baletom kar vrstile, saj je bilo do konca sezone na sporedu še šest baletnih del.