Na današnji dan leta 1870 je bila odprta tako imenovana Rudolfova železnica, železniška povezava industrijskih in rudarskih središč osrednje Avstrije in severozahodne Slovenije. Imenovala se je po prestolonasledniku princu Rudolfu Habsburškem. Povezovala je mesta Schaerding, Amstetten, Leoben, Einsenerz, Št. Vid ob Glini, Beljak, Trbiž in Ljubljano; ta del so imenovali gorenjska proga. Z zgraditvijo bohinjske proge leta 1906 z Jesenic mimo Gorice v Trst pa je ta del Rudolfove železnice močno vplival na hitrejši razvoj gorenjskega gospodarstva.

—–

Na današnji dan leta 1914 se je v Kranju rodil fotograf  JANEZ  MARENČIČ.  Njegova prva odmevna fotografija (»Jesensko vreme«) je bila objavljena leta 1934 v v reviji »Fotoamater«, nato pa je na razstavah doma in na tujem dosegal vidne uspehe. Med drugo svetovno vojno je bil kot fotoreporter član propagandnega odseka slovenskega 9. korpusa. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je odkril tako imenovani »pogled od zgoraj« – to je fotografiranje pokrajine brez črte horizonta.

Iz letala je posnel cerkvico sredi Sorškega polja; to fotografijo z naslovom »Preproga« je bilo moč videti na več kot petdesetih razstavah in zanjo je prejel tudi enajst nagrad. Ciklusom s posnetki te vrste se je nato posvečal kar dve desetletji. Za njegova fotografska dela mu je Mednarodna zveza za fotografsko umetnost podelila častni naziv »odličnik«, postal je častni občan Kranja in prejel je Puharjevo priznanje. Leta 2004 je bil fotografskemu mojstru Janezu Marenčiču podeljen tudi zlati red Republike Slovenije za zasluge.

—–

Humorist, igralec in pisatelj FRANE MILČINSKI JEŽEK  se je rodil na današnji dan leta 1914 v Ljubljani. Po maturi leta 1933 je igral v Šentjakobskem gledališču, bil član radijske igralske skupine, nato je s presledki do leta 1947 nastopal v Drami Slovenskega narodnega gledališča, do leta 1979 pa je bil režiser in umetniški vodja na Radiu Ljubljana. Njegov humor je bil vedno bridek in ne samo površinsko zabaven. Ustvaril je niz skečev, songov in humoresk.

Bil je vodilni slovenski humorist, ki je z bistrim humorjem in prodorno satiro skoraj pol stoletja spremljal in komentiral družbeni razvoj in dogajanja na Slovenskem. Pisal je tudi radijske igre za otroke in odrasle, velike pa so tudi njegove zasluge za slovensko popevko, ki jo je spremljal vse od njenih začetkov. Frane Milčinski Ježek je nastopal tudi v filmih, med drugim leta 1953 v prvem slovenskem zabavnem filmu “Vesna”.

Frane Milčinski Ježek je leta 1959 dobil Levstikovo nagrado, leta1975 pa Prešernovo. Od leta 1989 podeljuje Radiotelevizija Slovenija po njem imenovane nagrade za izvirne dosežke v zvrsteh radijske in televizijske ustvarjalnosti, ki sledijo žlahtni tradiciji Ježkovega duha.

.—–

Športni delavec in publicist  SVETOZAR  GUČEK  je leta 1938 končal Trgovsko akademijo v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno so ga kot aktivista Osvobodilne fronte zaradi izdaje internirali v taborišču v Dachauu. Po vojni je deloval na področju smučanja, organiziral tečaje za sodnike, sam pa je pridobil licenco mednarodnega sodnika za smučarske skoke. Hkrati je preučeval še zgodovino smučanja na Slovenskem; zajetno gradivo o tem hrani zdaj muzej v Tržiču.

O bloškem smučanju, tem fenomenu na slovenskih tleh, je napisal knjigo, bil soavtor ilustrirane knjige »Planica od 1934 do 1999«, kot dober risar pa je opremil številne smučarske priročnike in športne knjige. Svoj bogati pisni in slikovni arhiv je zapustil Muzeju športa v Ljubljani. Svetozar Guček se je rodil na današnji dan leta 1919 na Dvoru pri Žužemberku.