Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.02.2019


Matija Ahacel, Karel Štrekelj, Ciril Pregelj, Matija Ambrožič

Kulturni in narodnogospodarski prosvetitelj MATIJA AHÁCEL je izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z notami, ob tem pa je kot profesor matematike, prirodopisa in kmetijstva na gimnaziji in liceju v Celovcu z vsemi močmi deloval tudi za gospodarski in narodni preporod koroških Slovencev. V  pesmarici, ki je izšla leta 1833 z naslovom “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane”, je objavil več napitnic, sestavljenih v ljudskem duhu; priljubile so se zaradi iskrivega izraza in preproste melodije. Mnoge izmed njih, na primer “En hribček bom kupil”, “Na svetu lepše rožce ni, kot je vinska trta”, “Slovenc Slovenca vabi” in druge, so še danes pogosto na sporedu veselih omizij. Koroški narodnjak in književnik Matija Ahacel se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v Gorinčicah v gornjem Rožu na Koroškem.

—–

Na današnji dan pred 160-imi leti se je na Gorjanskem pri Komnu rodil jezikoslovec in etnograf  KAREL  ŠTREKELJ.  Na dunajski univerzi je doktoriral iz slovanske in klasične filologije ter primerjalnega jezikoslovja. V disertaciji in habilitaciji je obravnaval domače osrednje kraško narečje, največ jezikoslovnega dela pa je posvetil leksiki in etimologiji – zbral je ljudsko besedje in ga objavljal z bogato stvarno in jezikoslovno razlago.

Tudi njegovo literarnozgodovinsko delo je povečini povezano z ljudsko pesmijo. Izdal je štirinajst snôpičev slovenskih narodnih pesmi; to je bila do tedaj najobsežnejša in najboljša zbirka ljudski pesmi pri slovanskih narodih. V njej je Štrekelj opustil romantične mitološke razlage, pri izboru zavračal estetske in moralistične kriterije ter ohranil prvotni zapis besedil. Karel Štrekelj je bil v letih od 1890 do 96 tudi urednik slovenskega dela avstrijskega Državnega zakonika.

—–

Zborovodja,  skladatelj  in  pedagog  CIRIL  PREGELJ  si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, ki ga je končal leta 1908 in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v raznih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju.

Tu je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov in s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Komponiral je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so izhajale večinoma v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Olševku pri Šenčurju na Gorenjskem.

—–

Zdravnik  pediater  MATIJA  AMBROŽIČ  je leta 1918 diplomiral na Dunaju in v naslednjih letih v Ljubljani organiziral “Zavod za socialno-higiensko zaščito dece”, prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji in prvo rejniško kolonijo v Lukovici. Od leta 1926 je bil izredni profesor pediatrije in upravnik Centralnega zavoda za zaščito mater in otrok v Beogradu. Po vzoru iz Ljubljane je združeval ustanove in leta 1940 zgradil univerzitetno pediatrično kliniko.

Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Beogradu, sodeloval pri zakonodaji o socialni in zdravstveni zaščiti mater in otrok ter organiziral mednarodne pediatrične kongrese. Sicer pa Matija Ambrožič velja za mednarodno priznanega pionirja socialne pediatrije v Jugoslaviji, bil pa je tudi njen predstavnik v Mednarodnem skladu Združenih narodov za pomoč otrokom – UNICEF-u. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti na Hrastenícah pri Ljubljani.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.02.2019


Matija Ahacel, Karel Štrekelj, Ciril Pregelj, Matija Ambrožič

Kulturni in narodnogospodarski prosvetitelj MATIJA AHÁCEL je izdal prvo slovensko posvetno pesmarico z notami, ob tem pa je kot profesor matematike, prirodopisa in kmetijstva na gimnaziji in liceju v Celovcu z vsemi močmi deloval tudi za gospodarski in narodni preporod koroških Slovencev. V  pesmarici, ki je izšla leta 1833 z naslovom “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane”, je objavil več napitnic, sestavljenih v ljudskem duhu; priljubile so se zaradi iskrivega izraza in preproste melodije. Mnoge izmed njih, na primer “En hribček bom kupil”, “Na svetu lepše rožce ni, kot je vinska trta”, “Slovenc Slovenca vabi” in druge, so še danes pogosto na sporedu veselih omizij. Koroški narodnjak in književnik Matija Ahacel se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v Gorinčicah v gornjem Rožu na Koroškem.

—–

Na današnji dan pred 160-imi leti se je na Gorjanskem pri Komnu rodil jezikoslovec in etnograf  KAREL  ŠTREKELJ.  Na dunajski univerzi je doktoriral iz slovanske in klasične filologije ter primerjalnega jezikoslovja. V disertaciji in habilitaciji je obravnaval domače osrednje kraško narečje, največ jezikoslovnega dela pa je posvetil leksiki in etimologiji – zbral je ljudsko besedje in ga objavljal z bogato stvarno in jezikoslovno razlago.

Tudi njegovo literarnozgodovinsko delo je povečini povezano z ljudsko pesmijo. Izdal je štirinajst snôpičev slovenskih narodnih pesmi; to je bila do tedaj najobsežnejša in najboljša zbirka ljudski pesmi pri slovanskih narodih. V njej je Štrekelj opustil romantične mitološke razlage, pri izboru zavračal estetske in moralistične kriterije ter ohranil prvotni zapis besedil. Karel Štrekelj je bil v letih od 1890 do 96 tudi urednik slovenskega dela avstrijskega Državnega zakonika.

—–

Zborovodja,  skladatelj  in  pedagog  CIRIL  PREGELJ  si je glasbeno znanje pridobil na učiteljišču v Mariboru, ki ga je končal leta 1908 in v šoli Filharmonične družbe v Celju, izpopolnjeval pa se je na dunajski Akademiji za glasbo in gledališko umetnost. Kot pedagog je služboval v raznih krajih na Štajerskem, najdlje na gimnaziji v Celju.

Tu je organiziral in vodil pevske zbore, z zbirkami mladinskih pevskih zborov in s pesmaricami za osnovne in meščanske šole pa je zapolnil vrzel v tedanji glasbeni literaturi. Komponiral je krajše orkestralne in plesne skladbe, scensko glasbo, skladbe za klavir, samospeve, zbore in priredbe ljudskih pesmi, ki so izhajale večinoma v zbirki “Fantje na vasi”. Ciril Pregelj se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti na Olševku pri Šenčurju na Gorenjskem.

—–

Zdravnik  pediater  MATIJA  AMBROŽIČ  je leta 1918 diplomiral na Dunaju in v naslednjih letih v Ljubljani organiziral “Zavod za socialno-higiensko zaščito dece”, prvo šolo za otroške medicinske sestre v Sloveniji in prvo rejniško kolonijo v Lukovici. Od leta 1926 je bil izredni profesor pediatrije in upravnik Centralnega zavoda za zaščito mater in otrok v Beogradu. Po vzoru iz Ljubljane je združeval ustanove in leta 1940 zgradil univerzitetno pediatrično kliniko.

Po koncu druge svetovne vojne je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Beogradu, sodeloval pri zakonodaji o socialni in zdravstveni zaščiti mater in otrok ter organiziral mednarodne pediatrične kongrese. Sicer pa Matija Ambrožič velja za mednarodno priznanega pionirja socialne pediatrije v Jugoslaviji, bil pa je tudi njen predstavnik v Mednarodnem skladu Združenih narodov za pomoč otrokom – UNICEF-u. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti na Hrastenícah pri Ljubljani.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov