Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jožef Mrak, Jožef Sassenberg, Ivan Čargo, Jože Korošec, Tomo Martelanc
JOŽEF MRAK je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa reliefni zemljevid Idrije. Kartiral je tudi rudna nahajališča na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral je rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali.
Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa do idrijskega rudnika, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; te na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 metrov in pol ter debele skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. Jožef Mrak je leta 1778 za življenjsko delo dobil kameralno priznanje zaslužnega zemljemerca. Rodil se je na današnji dan pred 310-imi leti v Idriji.
—–
Na današnji dan leta 1773 se je v Ljubljani rodil tiskar JOŽEF SASSENBERG. Do leta 1815 je vodil znamenito Kleinmayrjevo tiskarno v Ljubljani. Po koncu francoske okupacije je kupil opremo nekdanje francoske tiskarne in leta 1816 dobil koncesijo za ustanovitev svoje lastne. Jožef Sassenberg je tiskal vse tiskovine za davčne in monopolne urade na Kranjskem, natisnil pa je tudi več nabožnih del za ljubljanske knjigarnarje.
—–
Slikar, risar, ilustrator in scenograf IVAN ČARGO je študiral v Firencah in Rimu. V letih od 1924 do 27 je bil scenograf Ljudskega gledališča v Gorici, nato je deset let živel v Beogradu. Do kapitulacije Italije je bil v različnih zaporih, potem pa se je pridružil prekomorskim brigadam. Po letu 1945 je živel boemsko življenje v Ljubljani.
V začetku je slikal v impresionističnem duhu Riharda Jakopiča. Šolanje v Italiji in številna potovanja so ga navdušila za futurizem in ekspresionizem, blizu pa so mu bili tudi drznejši konstruktivisti. Znan je kot portretist, ki je ekspresionistične prvine mešal s futurističnimi in kubističnimi elementi. Krajine je slikal bolj pod vplivom nemškega ekspresionizma. Po letu 1931 se je posvečal predvsem risbi z rdečim svinčnikom in razvijanju samosvojega sloga. Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Idriji.
—–
Agronom JOŽE KOROŠEC je leta 1973 doktoriral na biotehniški faulteti v Ljubljani in se nato študijsko izpopolnjeval v Italiji in Švici. Bil je raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, leta 1982 pa je postal redni profesor na biotehniški fakulteti. Preučeval je pridelovanje krme in travinja ter obravnaval selekcijo in žlahtnjenje rodovitnejših sort trav, detelj in travno-deteljnih združb. Napisal je več knjig, raziskovalnih in poljudnoznanstvenih del ter strokovnih člankov. Za svoje delo je prejel Jesenkovo priznanje. Jože Korošec se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kóbilju v Prekmurju.
—–
Novinar, komunikolog in kulturni delavec TOMO MARTELANC se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani. Leta 1952 je diplomiral na novinarsko-diplomatski visoki šoli v Beogradu. Zaposlil se je na Radiu Ljubljana in bil v letih od 1959 do 63 dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije v Londonu. Po vrnitvi je bil dve leti glavni urednik Televizije Ljubljana, nato republiški sekretar za prosveto in kulturo, do leta 1980 predavatelj na fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo ter do leta 1992 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Za svoje novinarske dosežke je Tomo Martelanc dvakrat dobil Tomšičevo nagrado
6400 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jožef Mrak, Jožef Sassenberg, Ivan Čargo, Jože Korošec, Tomo Martelanc
JOŽEF MRAK je bil vodja in glavni predstavnik tako imenovane idrijske kartografske šole. Po letu 1736 je kot praktikant idrijskega rudnika izdelal več načrtov rudnika, leta 1744 pa reliefni zemljevid Idrije. Kartiral je tudi rudna nahajališča na Koroškem, v Karavankah, Zasavju in na Moravskem, projektiral je rudniško žgalnico v Idriji, topilnici rude v Eisenerzu v Avstriji in Banski Štiavnici na Slovaškem ter klavže na Belci, Idrijci in Zali.
Najpomembnejše delo, ki ga je zapustil Jožef Mrak, so brez dvoma njegove klavže na Idrijci. To so visoke vodne pregrade, namenjene zbiranju vode za občasno plavljenje lesa do idrijskega rudnika, ki so ga potrebovali za podporje v jami in kurjenje peči v žgalnici živosrebrne rude. Klavže so zgrajene iz klesanih kamnitih blokov; te na Idrijci so široke dobrih 41 metrov, visoke 13 metrov in pol ter debele skoraj 11 metrov. Njihovi ostanki so danes zaščiteni kot vrhunski spomenik slovenske tehnične kulture. Jožef Mrak je leta 1778 za življenjsko delo dobil kameralno priznanje zaslužnega zemljemerca. Rodil se je na današnji dan pred 310-imi leti v Idriji.
—–
Na današnji dan leta 1773 se je v Ljubljani rodil tiskar JOŽEF SASSENBERG. Do leta 1815 je vodil znamenito Kleinmayrjevo tiskarno v Ljubljani. Po koncu francoske okupacije je kupil opremo nekdanje francoske tiskarne in leta 1816 dobil koncesijo za ustanovitev svoje lastne. Jožef Sassenberg je tiskal vse tiskovine za davčne in monopolne urade na Kranjskem, natisnil pa je tudi več nabožnih del za ljubljanske knjigarnarje.
—–
Slikar, risar, ilustrator in scenograf IVAN ČARGO je študiral v Firencah in Rimu. V letih od 1924 do 27 je bil scenograf Ljudskega gledališča v Gorici, nato je deset let živel v Beogradu. Do kapitulacije Italije je bil v različnih zaporih, potem pa se je pridružil prekomorskim brigadam. Po letu 1945 je živel boemsko življenje v Ljubljani.
V začetku je slikal v impresionističnem duhu Riharda Jakopiča. Šolanje v Italiji in številna potovanja so ga navdušila za futurizem in ekspresionizem, blizu pa so mu bili tudi drznejši konstruktivisti. Znan je kot portretist, ki je ekspresionistične prvine mešal s futurističnimi in kubističnimi elementi. Krajine je slikal bolj pod vplivom nemškega ekspresionizma. Po letu 1931 se je posvečal predvsem risbi z rdečim svinčnikom in razvijanju samosvojega sloga. Ivan Čargo se je rodil na današnji dan leta 1898 v Idriji.
—–
Agronom JOŽE KOROŠEC je leta 1973 doktoriral na biotehniški faulteti v Ljubljani in se nato študijsko izpopolnjeval v Italiji in Švici. Bil je raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, leta 1982 pa je postal redni profesor na biotehniški fakulteti. Preučeval je pridelovanje krme in travinja ter obravnaval selekcijo in žlahtnjenje rodovitnejših sort trav, detelj in travno-deteljnih združb. Napisal je več knjig, raziskovalnih in poljudnoznanstvenih del ter strokovnih člankov. Za svoje delo je prejel Jesenkovo priznanje. Jože Korošec se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kóbilju v Prekmurju.
—–
Novinar, komunikolog in kulturni delavec TOMO MARTELANC se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani. Leta 1952 je diplomiral na novinarsko-diplomatski visoki šoli v Beogradu. Zaposlil se je na Radiu Ljubljana in bil v letih od 1959 do 63 dopisnik Jugoslovanske radiotelevizije v Londonu. Po vrnitvi je bil dve leti glavni urednik Televizije Ljubljana, nato republiški sekretar za prosveto in kulturo, do leta 1980 predavatelj na fakulteti za politične vede, sociologijo in novinarstvo ter do leta 1992 ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Za svoje novinarske dosežke je Tomo Martelanc dvakrat dobil Tomšičevo nagrado
Neveljaven email naslov