Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
28.02.2019 5 min

Na današnji dan


Fedor Bamberg, Lidija Osterc, Miroslava Geč Korošec

Na današnji dan leta 1817 se je  na Saškem rodil tiskar in založnik FEDOR BAMBERG. Najprej je bil knjigoveški delavec pri znanem ljubljanskem tiskarju Ignacu Kleinmayrju, leta 1846 pa je postal solastnik tega podjetja. Tiskarno je opremil s sodobnimi stroji za hitrejše tiskanje časnikov in tiskovin. Izdajal je nemško uradno glasilo “Laibacher Zeitung” in njegovo domoznanstveno prilogo “Blätter aus Krain”.

—–

Pred obdobjem množičnega odhajanja Slovencev v Združene države Amerike je v zadnjem desetletju 19. stoletja del Primorske, Notranjske, Dolenjske pa tudi Štajerske zajela tako imenovana “brazilijanska mrzlica”. V tej južnoameriški deželi se je namreč po odpravi suženjstva pokazala potreba po kmečki delovni sili za obdelovanje plantaž kave in sladkornega trsa ter za drvarjenje v brezmejnih gozdovih. Krožile so zgodbe, da se tam cedita med in mleko, da je zlata na stote, da tam več pšenice poteptajo kot pri nas iz nje kruha spekó in da pobirajo diamante kar po cestah. A ni bilo tako, saj so iz Brazilije prihajala pretresljiva pisma izseljencev, ki so jih slovenski časniki radi objavljali v svarilo pred odhodom v to državo.

“Hudo mi je pri srcu, ko se spomnim svoje domovine. Kolik razloček! Tu je od Boga in dobrega sveta zapuščena dežela, kamor so menda najprej roparje pošiljali … Nas je tukaj nad deset Kranjcev; vsi bi se radi vrnili domov, ko bi le mogli, a nimamo za vožnjo. Pošljite mi vsaj sto goldinarjev,  da  morem  od tukaj! Nikomur ne želim tacega življenja in vsacega svarim, naj ne hodi v daljno Brazilijo!”

Na današnji dan leta 1893 je bilo v časniku “Slovenec” objavljeno tudi “Svarilo” deželne vlade Kranjske, naj ljudje ne verjamejo praznim in varljivim obljubam izselitvenih agentov in naj si raje v domovini služijo kruh, kot pa da se prevarani ”pogreznejo v največjo bedo”.

—–

LIDIJA  OSTERC,  avtorica barvnih in črno-belih ilustracij, ki sodijo v sam vrh slovenske knjižne ilustracije v drugi polovici prejšnjega stoletja, je leta 1954 diplomirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in nato končala še specialko za slikarstvo. Popolnoma se je posvetila ilustraciji in oblikovanju za otroke; razvila je  izrazito oseben, poetičen in dekorativen slog, prilagojen literarni predlogi in hkrati otrokovi sposobnosti dojemanja.

Ta slog zaznamujejo stiliziran rastlinski svet, geometrično oblikovani predmeti, tipizirani liki pravljičnih junakov ter s topografsko razmeščenimi figurami in predmeti ustvarjen prostor. Med drugim je ilustrirala knjige Hišica iz kock, Desetnica, Torta na nebu in Abeceda ter oblikovala igrive in barvite literarno-vzgojne likovne stvaritve o domišljijski junakinji Bibi v petih knjigah.

V 80-ih letih prejšnjega stolertja se je z značilnim slogovnim variiranjem približala karikaturi, sodelovala pa je tudi pri oblikovanje lutkovnih predstav. Za svoje delo je trikrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1970 pa visoko mednarodno priznanje za celoten opus. Lidija Osterc se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Mariboru rodila  pravnica  MIROSLAVA GEČ  KOROŠEC.  Diplomirala je v Ljubljani, doktorirala pa leta 1976 v Műnchnu. Delala je na sodiščih na Ptuju in v Mariboru, na generalnem jugoslovanskem konzulatu v Műnchnu, od leta 1986 pa je bila redna profesorica na mariborski pravni fakulteti. Strokovno in raziskovalno se je usmerila zlasti v mednarodno zasebno in primerjalno ter družinsko pravo. Miroslava Geč Korošec je bila v letih od 1998 do 2000 sodnica na Ustavnem sodišču Republike Slovenije, Univerza v Mariboru pa ji je podelila tudi naslov zaslužne profesorice.


Na današnji dan

6404 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

28.02.2019 5 min

Na današnji dan


Fedor Bamberg, Lidija Osterc, Miroslava Geč Korošec

Na današnji dan leta 1817 se je  na Saškem rodil tiskar in založnik FEDOR BAMBERG. Najprej je bil knjigoveški delavec pri znanem ljubljanskem tiskarju Ignacu Kleinmayrju, leta 1846 pa je postal solastnik tega podjetja. Tiskarno je opremil s sodobnimi stroji za hitrejše tiskanje časnikov in tiskovin. Izdajal je nemško uradno glasilo “Laibacher Zeitung” in njegovo domoznanstveno prilogo “Blätter aus Krain”.

—–

Pred obdobjem množičnega odhajanja Slovencev v Združene države Amerike je v zadnjem desetletju 19. stoletja del Primorske, Notranjske, Dolenjske pa tudi Štajerske zajela tako imenovana “brazilijanska mrzlica”. V tej južnoameriški deželi se je namreč po odpravi suženjstva pokazala potreba po kmečki delovni sili za obdelovanje plantaž kave in sladkornega trsa ter za drvarjenje v brezmejnih gozdovih. Krožile so zgodbe, da se tam cedita med in mleko, da je zlata na stote, da tam več pšenice poteptajo kot pri nas iz nje kruha spekó in da pobirajo diamante kar po cestah. A ni bilo tako, saj so iz Brazilije prihajala pretresljiva pisma izseljencev, ki so jih slovenski časniki radi objavljali v svarilo pred odhodom v to državo.

“Hudo mi je pri srcu, ko se spomnim svoje domovine. Kolik razloček! Tu je od Boga in dobrega sveta zapuščena dežela, kamor so menda najprej roparje pošiljali … Nas je tukaj nad deset Kranjcev; vsi bi se radi vrnili domov, ko bi le mogli, a nimamo za vožnjo. Pošljite mi vsaj sto goldinarjev,  da  morem  od tukaj! Nikomur ne želim tacega življenja in vsacega svarim, naj ne hodi v daljno Brazilijo!”

Na današnji dan leta 1893 je bilo v časniku “Slovenec” objavljeno tudi “Svarilo” deželne vlade Kranjske, naj ljudje ne verjamejo praznim in varljivim obljubam izselitvenih agentov in naj si raje v domovini služijo kruh, kot pa da se prevarani ”pogreznejo v največjo bedo”.

—–

LIDIJA  OSTERC,  avtorica barvnih in črno-belih ilustracij, ki sodijo v sam vrh slovenske knjižne ilustracije v drugi polovici prejšnjega stoletja, je leta 1954 diplomirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in nato končala še specialko za slikarstvo. Popolnoma se je posvetila ilustraciji in oblikovanju za otroke; razvila je  izrazito oseben, poetičen in dekorativen slog, prilagojen literarni predlogi in hkrati otrokovi sposobnosti dojemanja.

Ta slog zaznamujejo stiliziran rastlinski svet, geometrično oblikovani predmeti, tipizirani liki pravljičnih junakov ter s topografsko razmeščenimi figurami in predmeti ustvarjen prostor. Med drugim je ilustrirala knjige Hišica iz kock, Desetnica, Torta na nebu in Abeceda ter oblikovala igrive in barvite literarno-vzgojne likovne stvaritve o domišljijski junakinji Bibi v petih knjigah.

V 80-ih letih prejšnjega stolertja se je z značilnim slogovnim variiranjem približala karikaturi, sodelovala pa je tudi pri oblikovanje lutkovnih predstav. Za svoje delo je trikrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1970 pa visoko mednarodno priznanje za celoten opus. Lidija Osterc se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 80-imi leti se je v Mariboru rodila  pravnica  MIROSLAVA GEČ  KOROŠEC.  Diplomirala je v Ljubljani, doktorirala pa leta 1976 v Műnchnu. Delala je na sodiščih na Ptuju in v Mariboru, na generalnem jugoslovanskem konzulatu v Műnchnu, od leta 1986 pa je bila redna profesorica na mariborski pravni fakulteti. Strokovno in raziskovalno se je usmerila zlasti v mednarodno zasebno in primerjalno ter družinsko pravo. Miroslava Geč Korošec je bila v letih od 1998 do 2000 sodnica na Ustavnem sodišču Republike Slovenije, Univerza v Mariboru pa ji je podelila tudi naslov zaslužne profesorice.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov