Janez Vajkard Auersperg, Joseph Češarek, Robert Primožič

Politik in diplomat  JANEZ  VAJKARD  AUERSPERG,  član že od srednjega veka ene najpomembnejših plemiških rodbin pri nas, je bil svetovalec avstrijskih cesarjev Ferdinanda III. In Leopolda I. Leta 1653 je bil imenovan za državnega kneza, cesar pa mu je podelil tudi fevd v Šleziji. Med drugim je bil poslanik v Haagu, sodeloval pa je tudi pri sklenitvi miru, s katerim se jwe končala tridesetletna vojna – spopadi zaradi verskih sporov med protestanti in katoliki.  Njegova zamisel o zvezi katoliških držav Avstrije, Francije in Španije se ni uresničila, zaradi političnega spletkarjenja s Francozi pa so ga pozneje pregnali z dunajskega dvora na Kranjsko. Janez Vajkard Auersperg je dal v Dolenjskih Toplicah zgraditi prvo kopališko stavbo in bil med snovalci Auerspergove palače oziroma poznejšega knežjega dvorca v Ljubljani. Rodil se je na današnji dan leta 1615 v Žužemberku.

—–

Ko so si v začetku 19. stoletja začele Postojnsko jamo ogledovati tudi kronane glave, je postala še znamenitejša in vse bolj obiskana. Prvi visoki gost je bil avstrijski cesar Franc Prvi leta 1816. Jama mu je tako ugajala, da si jo je čez dve leti spet ogledal. Prava senzacija pa je bila, ko sta na današnji dan leta 1857 v Postojnsko jamo stopila cesar Franc Jožef Prvi In cesarica Elizabeta. Marljivi organizatorji so popravili poti in jih posuli z drobnim belim peskom; navozili so ga za več tisoč voz. Gorelo je približno 15.000 luči, v veliki dvorani se je razlival rdeč bengalični ogenj,  v  zrak  so  spuščali  raznobarvne balone, gosta pa je ob vhodu pozdravljal velik osvetljen napis: “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!”

Seveda ni manjkalo godb, petja, govorov in recitacij. Po ogledu jame – cesarica in dvorni dami so si njene lepote ogledovale iz nosilnic –  je dal zadovoljni cesar vsem tistim, ki so sodelovali pri lepšanju jame in pripravi sprejema, razdeliti 120 zlatnikov, 20 tolarjev in 70 srebrnikov. Po slovesnosti se je vladarski par s spremstvom v kočijah odpeljal v Ljubljano, po kosilu v kolodvorski restavraciji pa so se s hlaponom odpravili proti Dunaju. Ker visoki obisk v Postojnski jami ni bil poceni, je uprava nemudoma povišala vstopnino: s 30 na 40 krajcarjev na osebo.

—–

Časnikar in društveni delavec JOSEPH ČEŠAREK se je rodil na današnji dan pred130-imi leti v Ribnici na Dolenjskem. Že kot otrok je odšel v Združene države Amerike. Od 1933. leta je bil tam glavni tajnik Slovensko-hrvatske zveze in urednik njenega glasila, vrsto let pa tudi dopisnik številnih ameriško-slovenskih listov. Sin Josepha Češarka Ferdinand (rojen 1914. leta) je postal general ameriške vojske; to je najvišji čin, kar so jih v Združenih državah Amerike pridobili častniki slovenskega rodu

—–

Operni pevec ROBERT  PRIMOŽIČ  – rodil se je na današnji dan leta 1893 v Trstu – je študiral v Trstu, Milanu in Budimpešti. Debitiral je leta 1912 v slovenskem gledališču v Trstu. Pozneje je bil angažiran v Zagrebu in Budimpešti, od leta 1929 do smrti pa je bil član ljubljanske Opere. Primožič je bil pevec z odličnimi glasovnimi  sposobnostmi  in  pretanjenim   občutkom  za vokalno interpretacijo in gledališko igro. S svojim širokim repertoarjem se je uvrstil med vrhunske operne umetnike.