Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

19.03.2019


Vojteh Valenta, Vladimir Guzelj, Jožko Jakončič, Jože Privšek

Na današnji dan leta 1842 se je v Ljubljani rodil glasbenik  VOJTEH  VALENTA.  Služboval je pri deželni vladi, nazadnje je bil mestni blagajnik. Bil je osrednja osebnost Narodne čitalnice in Dramatičnega društva – na njunih prireditvah je nastopal kot pevec in igralec, instrumentalist in dirigent, bil pa je tudi soustanovitelj Glasbene matice in njen prvi tajnik. S svojo dejavnostjo jo je Vojteh Valenta utrdil kot osrednje slovensko glasbeno društvo in leta 1889 postal njen častni član.

—–

Avstrijski maršal, Čeh Joseph Radetzky je bil tesno povezan s deželo Kranjsko. V letih od 1852 do 56 je bival v Tivolskem gradu v Ljubljani. Za vojaške zasluge mu ga je v dosmrtni užitek dal cesar Franc Jožef I. Radetzky je grad popolnoma prenovil, postavil znamenito poletno gostišče »Švicarijo«, uredil okolico in grajski park odprl tudi za javnost.  Hvaležni Ljubljančani so mu za vse zasluge podelili častno meščanstvo in mu v parku Zvezda, po mnenju večine takrat najlepšem delu mesta, postavili spomenik: skoraj dva metra visoko, v realističnem slogu izdelano plastiko.

Odkritje spomenika na današnji dan leta 1860 je bilo veličastno: trg naokoli so posuli s svežim peskom in okrasili z grbi Radetzkega in mesta Ljubljane. Ob straneh sta stali velikanska upodobitev Avstrije in alegorija Emone, nad njima sta lebdela angela miru in slave, na Gradu je plapolala cesarska zastava, pa tudi  topovskih salv ni manjkalo. Ob spomeniku je stala častna straža, ki so jo sestavljali grenadir, topničar, lovec in vojak preskrbovalnih enot. Slovesnosti sta se udeležila tudi feldmaršalov sin, generalmajor grof Radetzky, in avstrijski nadvojvoda Ernest. Kip maršala Josepha Radetzkega je v parku Zvezda stal do leta 1918, ko so ga ob razpadu Avstro-Ogrske odstranili. Shranjen je v Mestnem muzeju Ljubljana.

—–

Zdravnik kirurg VLADIMIR GUZELJ se je po diplomi na Dunaju specializiral še v Berlinu in Münchnu, postal v Ljubljani primarij kirurškega oddelka, po konfinaciji dr. Božidarja Lavriča pa je v letih 1943/45 vodil kirurško kliniko. Pred 2. svetovno vojno se je posvečal predvsem kirurgiji trebuha in ščitnice, na ljubljanski medicinski fakulteti pa je uvedel tudi predavanja iz anesteziologije. Doktor Vladimir Guzelj se je rodil na današnji dan leta 1898 v Škofji Loki.

—–

Skladatelj JOŽKO JAKONČIČ je bil ob Mariju Kogoju eden izmed zgodnjih soustvarjalcev slovenskega glasbenega ekspresionizma. Izšel je iz pozne romantike in ekspresionistična načela evropskih klasikov prežel s samosvojo liričnostjo. Njegova komorna in orkestralna dela, predvsem pa  mogočna “Maša za zbor, orgle in orkester”, pričajo o močni skladateljski osebnosti. Jožko Jakončič se je rodil na današnji dan leta 1903 v Gorici.

—–

Na današnji dan leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in džezovski pianist JOŽE PRIVŠEK. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu  Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v džezu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je vzbujal pozornost na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, nato pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja džeza ter popularne in filmske glasbe. Jože Privšek, včasih pa tudi Jeff Conway ali Simon Gale (takšna psevdonima si je namreč izbral),  je tudi v tujini posnel več plošč plesne in zabavne glasbe.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

19.03.2019


Vojteh Valenta, Vladimir Guzelj, Jožko Jakončič, Jože Privšek

Na današnji dan leta 1842 se je v Ljubljani rodil glasbenik  VOJTEH  VALENTA.  Služboval je pri deželni vladi, nazadnje je bil mestni blagajnik. Bil je osrednja osebnost Narodne čitalnice in Dramatičnega društva – na njunih prireditvah je nastopal kot pevec in igralec, instrumentalist in dirigent, bil pa je tudi soustanovitelj Glasbene matice in njen prvi tajnik. S svojo dejavnostjo jo je Vojteh Valenta utrdil kot osrednje slovensko glasbeno društvo in leta 1889 postal njen častni član.

—–

Avstrijski maršal, Čeh Joseph Radetzky je bil tesno povezan s deželo Kranjsko. V letih od 1852 do 56 je bival v Tivolskem gradu v Ljubljani. Za vojaške zasluge mu ga je v dosmrtni užitek dal cesar Franc Jožef I. Radetzky je grad popolnoma prenovil, postavil znamenito poletno gostišče »Švicarijo«, uredil okolico in grajski park odprl tudi za javnost.  Hvaležni Ljubljančani so mu za vse zasluge podelili častno meščanstvo in mu v parku Zvezda, po mnenju večine takrat najlepšem delu mesta, postavili spomenik: skoraj dva metra visoko, v realističnem slogu izdelano plastiko.

Odkritje spomenika na današnji dan leta 1860 je bilo veličastno: trg naokoli so posuli s svežim peskom in okrasili z grbi Radetzkega in mesta Ljubljane. Ob straneh sta stali velikanska upodobitev Avstrije in alegorija Emone, nad njima sta lebdela angela miru in slave, na Gradu je plapolala cesarska zastava, pa tudi  topovskih salv ni manjkalo. Ob spomeniku je stala častna straža, ki so jo sestavljali grenadir, topničar, lovec in vojak preskrbovalnih enot. Slovesnosti sta se udeležila tudi feldmaršalov sin, generalmajor grof Radetzky, in avstrijski nadvojvoda Ernest. Kip maršala Josepha Radetzkega je v parku Zvezda stal do leta 1918, ko so ga ob razpadu Avstro-Ogrske odstranili. Shranjen je v Mestnem muzeju Ljubljana.

—–

Zdravnik kirurg VLADIMIR GUZELJ se je po diplomi na Dunaju specializiral še v Berlinu in Münchnu, postal v Ljubljani primarij kirurškega oddelka, po konfinaciji dr. Božidarja Lavriča pa je v letih 1943/45 vodil kirurško kliniko. Pred 2. svetovno vojno se je posvečal predvsem kirurgiji trebuha in ščitnice, na ljubljanski medicinski fakulteti pa je uvedel tudi predavanja iz anesteziologije. Doktor Vladimir Guzelj se je rodil na današnji dan leta 1898 v Škofji Loki.

—–

Skladatelj JOŽKO JAKONČIČ je bil ob Mariju Kogoju eden izmed zgodnjih soustvarjalcev slovenskega glasbenega ekspresionizma. Izšel je iz pozne romantike in ekspresionistična načela evropskih klasikov prežel s samosvojo liričnostjo. Njegova komorna in orkestralna dela, predvsem pa  mogočna “Maša za zbor, orgle in orkester”, pričajo o močni skladateljski osebnosti. Jožko Jakončič se je rodil na današnji dan leta 1903 v Gorici.

—–

Na današnji dan leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in džezovski pianist JOŽE PRIVŠEK. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu  Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v džezu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je vzbujal pozornost na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, nato pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja džeza ter popularne in filmske glasbe. Jože Privšek, včasih pa tudi Jeff Conway ali Simon Gale (takšna psevdonima si je namreč izbral),  je tudi v tujini posnel več plošč plesne in zabavne glasbe.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov