Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Viljem Tagetthoff, Edmund Hillary

Janž  Mandelc je bil prvi tiskar v Ljubljani in sploh na Slovenskem, pozneje pa tudi na današnjem Gradiščanskem, kjer se je rodil. Prvi Mandelčev ljubljanski tisk  “Govor Janeza Salica zoper Turke”, ki naj bi po podatku Janeza Vajkarda Valvazorja izšel na današnji dan pred 444-imi leti, ni ohranjen. Jeseni istega leta – torej 1575. – je natisnil Dalmatinov prevod svetopisemske Sirahove knjige (Jezus Sirah), ki je prva v Ljubljani in na Slovenskem natisnjena slovenska knjiga.

Pripravljal je tudi natis Dalmatinovega prevoda Biblije, to pa ni bilo po volji katoliškim krogom. Ti so dosegli, da je kranjski vicedom leta 1581 prepovedal tiskanje Bibilije ali česar koli drugega v Ljubljani in na Kranjskem sploh ter zahteval, da Mandelc zapusti avstrijske dežele. S tem je bilo delovanja prve tiskarne na slovenskih tleh konec.

—–

Med italijansko-prusko vojno leta 1866 je bil poveljnik avstrijske vojne mornarice kontraadmiral Viljem Tegetthoff, rojen v Mariboru. Na današnji dan tistega leta – torej pred 153-imi leti – je poveljeval v največji pomorski bitki na Jadranskem morju. Močno italijansko ladjevje, ki je poskušalo zasesti otok Vis, je s precej šibkejšo floto presenetil in se s poveljniško oklepno ladjo zaletel v največjo sovražnikovo oklepnico; ta se je potopila v treh minutah. Močnejši Italijani so se še nekaj časa bojevali, toda admiral Tegetthoff jih je prisilil k umiku. Zmaga je avstrijski mornarici zagotovila popoln nadzor na Jadranskem morju vse do konca prve svetovne vojne.

Po tem vojaškem uspehu se je Avstrija odločila, da bo Pulj postal njeno vojaško pristanišče, in zato začela načrtovati  novo železniško povezavo Trsta skozi Poreč s Kanfanarjem; tam bi se pridružila progi po osrednji Istri. Čeprav so 123 kilometrov ozkotirne proge leta 1902 zgradili le do Poreča, so jo s pridom uporabljali prebivalci zahodne Istre, ki so vozili v Trst, od tam naprej pa po Južni železnici v notranjost monarhije sol, zelenjavo, sadje, oljčno olje, vino in živino, nazaj pa žito, stroje in različen gradbeni material.

Na progi, ki je tekla prek Kopra, Izole, Svete Lucije pri Portorožu, Buj in Motovuna, je bilo osem predorov. Najdaljši, 544 metrov dolg med Strunjanom in Portorožem, je še danes odlično ohranjen in je del turistične poti. Leta 1935 so Italijani zaradi nerentabilnosti ozkotirno progo med Trstom in Porečem prenehali uporabljati, lokomotive in vagone prodali drugim železnicam v državi, razdrte tirnice pa so poslali v Etiopijo, vendar je ladja s tovorom vred potonila v Sredozemskem morju.

—–

Novozelandski  častnik, alpinist  in  raziskovalec  EDMUND  PERSIVAL  HILLARY  je prvič obiskal Himalajo leta 1951 in raziskal južno stran Mount Everesta, dve leti pozneje pa se je pridružil angleški odpravi in 29. maja leta 1953 s šerpo Tenzingom Norgajem kot prvi človek stopil na vrh najvišje gore sveta. V naslednjih letih je osvojil še deset himalajskih vrhov, kot član čezantarktične odprave pa leta 1958 tudi južni tečaj. Svoje dosežke je opisal v več knjigah. Velik del življenja je posvetil tudi pomoči nepalskim šerpam, vodnikom in nosačem; z njegovim prizadevanjem in prispevki v Himalajski sklad, ki ga je bil ustanovil, so v odročnih delih Himalaje zgradili veliko šol in bolnišnic. Edmund Hillary se je rodil na današnji dan pred sto leti v Aucklandu na Novi Zelandiji.