Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pesnik sorškega polja, ugledno ime tržaškega gledališča, Slovenija in Hrvaška skupaj v projekt jedrske elektrarne, tri desetletja Zveze Slovencev na Madžarskem

Leta 1835 se je v Podreči na Sorškem polju rodil pesnik in pripovednik Simon Jenko. Kot gimnazijec je postal član krožka narodnozavednih in literarno nadarjenih srednješolcev, ki so izdajali tudi leposlovni rokopisni list Vaje; postal je njegov vodilni pesnik. Na začetek in poznejši razvoj Jenkove poezije so med drugim vplivali njegova ljubezenska doživetja ter dela uglednih pesnikov tedanje dobe, med njimi tudi Prešerna. Za razvoj njegove nacionalne poezije so bili še zlasti pomembni politično dogajanje v petdesetih letih 19. stoletja ter njegove življenjske, socialne in moralne stiske iz dunajskih let. Simon Jenko je v pesmih poleg osebnega izkustva izražal tudi narodne in socialnopolitične težnje ter prevladujočo filozofsko misel dobe, v kateri je živel.

Gledališki igralec, radijski režiser in dramatik Jožko Lukeš je po gimnaziji in dramskem šolanju začel nastopati v mariborski Drami. Leta 1946 je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trstu in kot eden najuglednejših ustvarjalcev igral tam 38 let, cenjen pa je bil tudi kot odličen recitator. Razvil se je predvsem v oblikovalca psihološko zapletenih človeških usod, pri tem pa ga je vedno odlikoval čut za realistično upodabljanje. Napisal je tudi številne radijske igre za odrasle in otroke. Izvedli so jih – marsikatero tudi pod njegovim režijskim vodstvom – na tržaškem, koprskem in ljubljanskem radiu. Za svoje vloge je prejel več nagrad in odličij, med njimi dve Sterijevi nagradi v Novem Sadu in nagrado Prešernovega sklada. Rodil se je na današnji dan pred 100 leti v Trstu.

Predsednik izvršnega sveta slovenske skupščine Stane Kavčič in predsednik izvršnega sveta hrvaškega sabora Dragutin Haramija sta 27. oktobra pred 50. leti podpisala sporazum  o skupni graditvi jedrske elektrarne v Krškem. Investitorja Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba sta avgusta 1974 sklenila pogodbo o dobavi opreme in graditvi jedrske elektrarne moči 632 MW z ameriškim podjetjem Westinghouse Electric Corporation, projektant je bilo podjetje Gilbert Associates Inc., izvajalca del na gradbišču domači podjetji Gradis in Hidroelektra, montažo pa sta izvajala Hidromontaža in Đuro Đaković. Skupaj je v projektu sodelovalo več kot šestdeset slovenskih in jugoslovanskih podjetij. Izkopi in gradbena dela so se začeli aprila 1975, prva verižna reakcija je stekla septembra 1981, z vso zmogljivostjo pa je jedrska elektrarna v Krškem začela delovati avgusta 1982.

Pred 30 leti je bila v Gornjem Seniku v Porabju ustanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem,  neodvisna civilnodružbena organizacija, ki deluje na prostovoljni podlagi in zastopa interese priznane narodnostne skupnosti. Njen sedež je v Monoštru. Kot krovna organizacija združuje 17 kulturnih društev. 29. let jo je vodil Jože Hirnök, lani pa so za novo predsednico izvolili Andreo Kovač. Zveza je leta 1991 začela izdajati štirinajstdnevnik »Porabje«, leto pozneje pa je madžarska televizija začela predvajati 25-minutno oddajo »Slovenski utrinek« vsakih 14 dni. Avtohtona slovenska poselitev obsega sedem vasi južno od Monoštra in reke Rabe, to je tako imenovano Porabje, oziroma Slovensko Porabje. Slovensko narodno skupnost na Madžarskem po ocenah predstavlja približno 5000 pripadnikov.