Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pred 30 leti smo dobili državni grb in zastavo, prvi strojno izdelani papir iz Vevč, Vladimir Vauhnik - častnik in obveščevalec, kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko«

Izdelava papirja je bila do 19. stoletja ročna. V Fabrianu v Italiji, kjer so začeli izdelovati papir v 13. stoletju, so za razvlaknjevanje tekstilnih odpadkov in za krajšanje vlaken prvi uporabili vodno silo. Od tedaj so take papirnice zaradi zunanje podobnosti z žitnimi mlini imenovali papirni mlini. Na Slovenskem je bil prvi papirni mlin postavljen leta 1579 ob Ljubljanici pri gradu Fužine. Malo pred koncem 18. stoletja so v Franciji izumili mehanizirano izdelavo papirja, prva papirnica, ki je na Slovenskem delovala strojno – papirnica v Vevčah, ki je bila v lasti največjega slovenskega industrialca tistega časa Fidelisa Terpinca – pa je prve pole takšnega papirja izdelala 24. junija 1843.

Leta 1896 se je pri Mihalovcih v Prlekiji rodil polkovnik Vladimir Vauhnik. S šolanjem na vojaški akademiji na Dunaju je bil vpoklican na fronto. V letih 1918 in 1919 je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem in se pozneje šolal na višji vojaški in generalštabni šoli v Beogradu. Vojaško šolanje je nadaljeval v Franciji in v Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu. Tam se je razvil v odličnega vojaškega obveščevalca in je v Beograd poslal tudi obvestilo o načrtovanem nemškem napadu na Jugoslavijo. Obveščevalna depeša, ki pa je v generalštabu niso vzeli resno, se je glasila: »Šestega aprila ob zori pridem po tvojo dušo ... »Že v prvem vojnem letu je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tam poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija izognila komunizmu. Častnik Vladimir Vauhnik je leta 1948 odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom.

Kipar Boris Kalin je bil od leta 1945 do leta 1970 profesor za kiparstvo in dvakrat rektor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Bil je eden naših ne prav pogostih kiparjev, ki so obvladovali klesanje v kamen. Že na prvi samostojni razstavi leta 1938 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, na kateri je predstavil večjo zbirko marmornatih kipov in reliefov, sta bila kot temeljni značilnosti njegovega ustvarjanja izpostavljena realizem in idealizacija. Skrbno po naravi preštudirano telo ali glavo je izklesal iz marmorja v umirjenih in zglajenih oblikah, ki spominjajo na helenistično kiparstvo. Med njegovimi deli velja poudariti Splavarja na Bledu in v Celju, nepostavljeni spomenik kralju Aleksandru I. v Mariboru, Talca v Begunjah in v Gramozni jami v Ljubljani. Njegov pa je tudi Pastirček oz. Deček s piščaljo, simbol RTV Slovenija. Boris Kalin, rodil se je leta 1905 v Solkanu, je za svoje delo prejel več priznanj, med njimi trikrat Prešernovo nagrado.

S sprejetjem amandmaja k republiški ustavi iz leta 1974 je slovenska skupščina na današnji dan pred 30. leti določila novo slovensko zastavo. Kljub burni javni razpravi je obveljal sklep, da se na slovensko narodno zastavo umesti grb v obliki ščita, ki ga je oblikoval kipar Marko Pogačnik. Odločitev o novi slovenski himni je bila lažja in jo je skupščina sprejela že 29. marca leta 1990.