Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Danes so sanje dovoljene …«, avtor Slovenske slovnice iz leta 1916, ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču, Maribor dobi Pedagoško akademijo
Jezikoslovec Anton Breznik je diplomiral iz bogoslovja v Ljubljani, iz slavistike pa doktoriral v Gradcu. S praktičnimi navodili za vsakdanjo rabo je več kot trideset let vsestransko vplival na izpopolnjevanje slovenskega knjižnega jezika. Njegovo prvo pomembno delo je bila “Slovenska slovnica” iz leta 1916. V številnih in temeljitih razpravah je preučeval razvoj slovenskega besednega zaklada ter označil vplive drugih jezikov na slovenščino in slovenščine na druge jezike. Kot imeniten poznavalec jezikovnega razvoja je Anton Breznik začel ocenjevati tudi jezik novejše dobe. Bil je naš vodilni jezikoslovec, ki se je ukvarjal s knjižnim jezikom v prvi polovici 20. stoletja, slovničar in pravopisec, zgodovinar knjižnega izročila 16. stoletja, inovator slovenske skladnje in besedotvorja, utemeljitelj novodobne stilistike in odličen branilec slovenske jezikovne samobitnosti. Anton Breznik se je rodil pred 140 leti v Ihanu pri Domžalah.
Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je oblikoval ob Cankarjevi pripovedni prozi in vitalizmu Župančičeve lirike pa tudi ob starejših zgledih slovenskega književnega izročila. Vrhunec njegovega zgodnjega obdobja je roman Šempeter, zasnovan kot družinska kronika. Opisuje vzpon in propad dveh rodov pisateljevih prednikov v drugi polovici 19. stoletja. Z ljudskima povestma Beli macesen in Lectov grad se končuje njegovo zgodnje obdobje, kajti v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja se je približal socialističnim nazorom in se deloma tudi pod Krleževim vplivom odločil za socialni realizem. Začelo se je njegovo zrelo obdobje. Značilnosti nove usmeritve je nakazal že v povesti Celica, v kateri je opisal izkušnje in opazovanja iz ljubljanskega preiskovalnega zapora. Lesena žlica, njegovo najobsežnejše delo, obravnava izkušnjo iz italijanskih zaporov in taborišč, povest Balada o ulici pa v neenakih kiticah opisuje Ljubljano po drugi svetovni vojni. Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je rodil leta 1892 v Ljubljani.
Pred 60. leti so v Mariboru ustanovili Pedagoško akademijo, ki je izobraževala učitelje najprej na višješolski in nato na visokošolski ravni. Februarja 1986 jo je slovenska skupščina uradno preimenovala v Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru – prvo pedagoško fakulteto v Sloveniji.
26. junija pred 30. leti – točno pol leta po slovesni razglasitvi rezultatov plebiscita o državni samostojnosti, ki je bil decembra 1990 – je predsednik republike Slovenije Milan Kučan poslal pismo šefom držav in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Peresu de Cuellarju, v katerem jih je obvestil, da je skupščina Republike Slovenije 25. junija sprejela ustavni zakon o neodvisnosti in suverenosti in v skladu s tem na celotnem ozemlju prevzela popolno suverenost in efektivno oblast. V pismu je poudaril željo Slovenije po razvijanju in poglabljanju plodnih odnosov z vsemi državami in željo po sprejemu v polnopravno članstvo Svetovne organizacije. Zvečer je predsednik Kučan na slovesnosti v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije ... *Posnetek Takrat so prvič dvignili tudi zastavo nove države. Ta čast je pripadla petim častnikom Teritorialne obrambe; Bojanu Šuligoju, Urošu Kreku ter Goranu Vidrihu in Stojanu Ledineku. *Posnetek Je povedal Andrej Kocbek, danes upokojeni polkovnik Slovenske vojske. Že pred večerno slovesnostjo se je dogajalo marsikaj, kar je dajalo slutiti, da slovenska osamosvojitev ne bo potekala gladko. Opazni so bili premiki armadnih sil in napetosti med armado in policijo. Zvezna uprava za kontrolo letenja pa je ta dan zaprla vsa slovenska letališča. Slovenska vlada je popoldne sporočila v Beograd, da bo uveljavljanje zvezne zakonodaje na ozemlju Slovenije razumela kot akt agresije in se ji bo uprla z vsemi sredstvi samostojne pravne države. Na Primorskem, kjer so enote reškega korpusa nekoliko prej izvedle samostojne premike so v vaseh Rebrenice in Lozice pripravili prve cestne zapore.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
»Danes so sanje dovoljene …«, avtor Slovenske slovnice iz leta 1916, ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču, Maribor dobi Pedagoško akademijo
Jezikoslovec Anton Breznik je diplomiral iz bogoslovja v Ljubljani, iz slavistike pa doktoriral v Gradcu. S praktičnimi navodili za vsakdanjo rabo je več kot trideset let vsestransko vplival na izpopolnjevanje slovenskega knjižnega jezika. Njegovo prvo pomembno delo je bila “Slovenska slovnica” iz leta 1916. V številnih in temeljitih razpravah je preučeval razvoj slovenskega besednega zaklada ter označil vplive drugih jezikov na slovenščino in slovenščine na druge jezike. Kot imeniten poznavalec jezikovnega razvoja je Anton Breznik začel ocenjevati tudi jezik novejše dobe. Bil je naš vodilni jezikoslovec, ki se je ukvarjal s knjižnim jezikom v prvi polovici 20. stoletja, slovničar in pravopisec, zgodovinar knjižnega izročila 16. stoletja, inovator slovenske skladnje in besedotvorja, utemeljitelj novodobne stilistike in odličen branilec slovenske jezikovne samobitnosti. Anton Breznik se je rodil pred 140 leti v Ihanu pri Domžalah.
Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je oblikoval ob Cankarjevi pripovedni prozi in vitalizmu Župančičeve lirike pa tudi ob starejših zgledih slovenskega književnega izročila. Vrhunec njegovega zgodnjega obdobja je roman Šempeter, zasnovan kot družinska kronika. Opisuje vzpon in propad dveh rodov pisateljevih prednikov v drugi polovici 19. stoletja. Z ljudskima povestma Beli macesen in Lectov grad se končuje njegovo zgodnje obdobje, kajti v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja se je približal socialističnim nazorom in se deloma tudi pod Krleževim vplivom odločil za socialni realizem. Začelo se je njegovo zrelo obdobje. Značilnosti nove usmeritve je nakazal že v povesti Celica, v kateri je opisal izkušnje in opazovanja iz ljubljanskega preiskovalnega zapora. Lesena žlica, njegovo najobsežnejše delo, obravnava izkušnjo iz italijanskih zaporov in taborišč, povest Balada o ulici pa v neenakih kiticah opisuje Ljubljano po drugi svetovni vojni. Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je rodil leta 1892 v Ljubljani.
Pred 60. leti so v Mariboru ustanovili Pedagoško akademijo, ki je izobraževala učitelje najprej na višješolski in nato na visokošolski ravni. Februarja 1986 jo je slovenska skupščina uradno preimenovala v Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru – prvo pedagoško fakulteto v Sloveniji.
26. junija pred 30. leti – točno pol leta po slovesni razglasitvi rezultatov plebiscita o državni samostojnosti, ki je bil decembra 1990 – je predsednik republike Slovenije Milan Kučan poslal pismo šefom držav in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Peresu de Cuellarju, v katerem jih je obvestil, da je skupščina Republike Slovenije 25. junija sprejela ustavni zakon o neodvisnosti in suverenosti in v skladu s tem na celotnem ozemlju prevzela popolno suverenost in efektivno oblast. V pismu je poudaril željo Slovenije po razvijanju in poglabljanju plodnih odnosov z vsemi državami in željo po sprejemu v polnopravno članstvo Svetovne organizacije. Zvečer je predsednik Kučan na slovesnosti v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije ... *Posnetek Takrat so prvič dvignili tudi zastavo nove države. Ta čast je pripadla petim častnikom Teritorialne obrambe; Bojanu Šuligoju, Urošu Kreku ter Goranu Vidrihu in Stojanu Ledineku. *Posnetek Je povedal Andrej Kocbek, danes upokojeni polkovnik Slovenske vojske. Že pred večerno slovesnostjo se je dogajalo marsikaj, kar je dajalo slutiti, da slovenska osamosvojitev ne bo potekala gladko. Opazni so bili premiki armadnih sil in napetosti med armado in policijo. Zvezna uprava za kontrolo letenja pa je ta dan zaprla vsa slovenska letališča. Slovenska vlada je popoldne sporočila v Beograd, da bo uveljavljanje zvezne zakonodaje na ozemlju Slovenije razumela kot akt agresije in se ji bo uprla z vsemi sredstvi samostojne pravne države. Na Primorskem, kjer so enote reškega korpusa nekoliko prej izvedle samostojne premike so v vaseh Rebrenice in Lozice pripravili prve cestne zapore.
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Neveljaven email naslov