Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
26.06.2021 7 min

26. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

»Danes so sanje dovoljene …«, avtor Slovenske slovnice iz leta 1916, ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču, Maribor dobi Pedagoško akademijo

Jezikoslovec Anton Breznik je diplomiral iz bogoslovja v Ljubljani, iz slavistike pa doktoriral v Gradcu. S praktičnimi navodili za vsakdanjo rabo je več kot trideset let vsestransko vplival na izpopolnjevanje slovenskega knjižnega jezika. Njegovo prvo pomembno delo je bila “Slovenska slovnica” iz leta 1916. V številnih in temeljitih razpravah je preučeval razvoj slovenskega besednega zaklada ter označil vplive drugih jezikov na slovenščino in slovenščine na druge jezike. Kot imeniten poznavalec jezikovnega razvoja je Anton Breznik začel ocenjevati tudi jezik novejše dobe. Bil je naš vodilni jezikoslovec, ki se je ukvarjal s knjižnim jezikom v prvi polovici 20. stoletja, slovničar in pravopisec, zgodovinar knjižnega izročila 16. stoletja, inovator slovenske skladnje in besedotvorja, utemeljitelj novodobne stilistike in odličen branilec slovenske jezikovne samobitnosti. Anton Breznik se je rodil pred 140 leti v Ihanu pri Domžalah.

Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je oblikoval ob Cankarjevi pripovedni prozi in vitalizmu Župančičeve lirike pa tudi ob starejših zgledih slovenskega književnega izročila. Vrhunec njegovega zgodnjega obdobja je roman Šempeter, zasnovan kot družinska kronika. Opisuje vzpon in propad dveh rodov pisateljevih prednikov v drugi polovici 19. stoletja. Z ljudskima povestma Beli macesen in Lectov grad se končuje njegovo zgodnje obdobje, kajti v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja se je približal socialističnim nazorom in se deloma tudi pod Krleževim vplivom odločil za socialni realizem. Začelo se je njegovo zrelo obdobje. Značilnosti nove usmeritve je nakazal že v povesti Celica, v kateri je opisal izkušnje in opazovanja iz ljubljanskega preiskovalnega zapora. Lesena žlica, njegovo najobsežnejše delo, obravnava izkušnjo iz italijanskih zaporov in taborišč, povest Balada o ulici pa v neenakih kiticah opisuje Ljubljano po drugi svetovni vojni. Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je rodil leta 1892 v Ljubljani.

Pred 60. leti so v Mariboru ustanovili Pedagoško akademijo, ki je izobraževala učitelje najprej na višješolski in nato na visokošolski ravni. Februarja 1986 jo je slovenska skupščina uradno preimenovala v Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru – prvo pedagoško fakulteto v Sloveniji.

26. junija pred 30. leti – točno pol leta po slovesni razglasitvi rezultatov plebiscita o državni samostojnosti, ki je bil decembra 1990 – je predsednik republike Slovenije Milan Kučan poslal pismo šefom držav in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Peresu de Cuellarju, v katerem jih je obvestil, da je skupščina Republike Slovenije 25. junija sprejela ustavni zakon o neodvisnosti in suverenosti in v skladu s tem na celotnem ozemlju prevzela popolno suverenost in efektivno oblast. V pismu je poudaril željo Slovenije po razvijanju in poglabljanju plodnih odnosov z vsemi državami in željo po sprejemu v polnopravno članstvo Svetovne organizacije. Zvečer je predsednik Kučan na slovesnosti v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije ... *Posnetek Takrat so prvič dvignili tudi zastavo nove države. Ta čast je pripadla petim častnikom Teritorialne obrambe; Bojanu Šuligoju, Urošu Kreku ter Goranu Vidrihu in Stojanu Ledineku. *Posnetek Je povedal Andrej Kocbek, danes upokojeni polkovnik Slovenske vojske. Že pred večerno slovesnostjo se je dogajalo marsikaj, kar je dajalo slutiti, da slovenska osamosvojitev ne bo potekala gladko. Opazni so bili premiki armadnih sil in napetosti med armado in policijo. Zvezna uprava za kontrolo letenja pa je ta dan zaprla vsa slovenska letališča. Slovenska vlada je popoldne sporočila v Beograd, da bo uveljavljanje zvezne zakonodaje na ozemlju Slovenije razumela kot akt agresije in se ji bo uprla z vsemi sredstvi samostojne pravne države. Na Primorskem, kjer so enote reškega korpusa nekoliko prej izvedle samostojne premike so v vaseh Rebrenice in Lozice pripravili prve cestne zapore.


Na današnji dan

6404 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

26.06.2021 7 min

26. junij

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

»Danes so sanje dovoljene …«, avtor Slovenske slovnice iz leta 1916, ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču, Maribor dobi Pedagoško akademijo

Jezikoslovec Anton Breznik je diplomiral iz bogoslovja v Ljubljani, iz slavistike pa doktoriral v Gradcu. S praktičnimi navodili za vsakdanjo rabo je več kot trideset let vsestransko vplival na izpopolnjevanje slovenskega knjižnega jezika. Njegovo prvo pomembno delo je bila “Slovenska slovnica” iz leta 1916. V številnih in temeljitih razpravah je preučeval razvoj slovenskega besednega zaklada ter označil vplive drugih jezikov na slovenščino in slovenščine na druge jezike. Kot imeniten poznavalec jezikovnega razvoja je Anton Breznik začel ocenjevati tudi jezik novejše dobe. Bil je naš vodilni jezikoslovec, ki se je ukvarjal s knjižnim jezikom v prvi polovici 20. stoletja, slovničar in pravopisec, zgodovinar knjižnega izročila 16. stoletja, inovator slovenske skladnje in besedotvorja, utemeljitelj novodobne stilistike in odličen branilec slovenske jezikovne samobitnosti. Anton Breznik se je rodil pred 140 leti v Ihanu pri Domžalah.

Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je oblikoval ob Cankarjevi pripovedni prozi in vitalizmu Župančičeve lirike pa tudi ob starejših zgledih slovenskega književnega izročila. Vrhunec njegovega zgodnjega obdobja je roman Šempeter, zasnovan kot družinska kronika. Opisuje vzpon in propad dveh rodov pisateljevih prednikov v drugi polovici 19. stoletja. Z ljudskima povestma Beli macesen in Lectov grad se končuje njegovo zgodnje obdobje, kajti v začetku tridesetih let dvajsetega stoletja se je približal socialističnim nazorom in se deloma tudi pod Krleževim vplivom odločil za socialni realizem. Začelo se je njegovo zrelo obdobje. Značilnosti nove usmeritve je nakazal že v povesti Celica, v kateri je opisal izkušnje in opazovanja iz ljubljanskega preiskovalnega zapora. Lesena žlica, njegovo najobsežnejše delo, obravnava izkušnjo iz italijanskih zaporov in taborišč, povest Balada o ulici pa v neenakih kiticah opisuje Ljubljano po drugi svetovni vojni. Pisatelj, kritik in urednik Juš Kozak se je rodil leta 1892 v Ljubljani.

Pred 60. leti so v Mariboru ustanovili Pedagoško akademijo, ki je izobraževala učitelje najprej na višješolski in nato na visokošolski ravni. Februarja 1986 jo je slovenska skupščina uradno preimenovala v Pedagoško fakulteto Univerze v Mariboru – prvo pedagoško fakulteto v Sloveniji.

26. junija pred 30. leti – točno pol leta po slovesni razglasitvi rezultatov plebiscita o državni samostojnosti, ki je bil decembra 1990 – je predsednik republike Slovenije Milan Kučan poslal pismo šefom držav in generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov Peresu de Cuellarju, v katerem jih je obvestil, da je skupščina Republike Slovenije 25. junija sprejela ustavni zakon o neodvisnosti in suverenosti in v skladu s tem na celotnem ozemlju prevzela popolno suverenost in efektivno oblast. V pismu je poudaril željo Slovenije po razvijanju in poglabljanju plodnih odnosov z vsemi državami in željo po sprejemu v polnopravno članstvo Svetovne organizacije. Zvečer je predsednik Kučan na slovesnosti v Ljubljani razglasil samostojnost Republike Slovenije ... *Posnetek Takrat so prvič dvignili tudi zastavo nove države. Ta čast je pripadla petim častnikom Teritorialne obrambe; Bojanu Šuligoju, Urošu Kreku ter Goranu Vidrihu in Stojanu Ledineku. *Posnetek Je povedal Andrej Kocbek, danes upokojeni polkovnik Slovenske vojske. Že pred večerno slovesnostjo se je dogajalo marsikaj, kar je dajalo slutiti, da slovenska osamosvojitev ne bo potekala gladko. Opazni so bili premiki armadnih sil in napetosti med armado in policijo. Zvezna uprava za kontrolo letenja pa je ta dan zaprla vsa slovenska letališča. Slovenska vlada je popoldne sporočila v Beograd, da bo uveljavljanje zvezne zakonodaje na ozemlju Slovenije razumela kot akt agresije in se ji bo uprla z vsemi sredstvi samostojne pravne države. Na Primorskem, kjer so enote reškega korpusa nekoliko prej izvedle samostojne premike so v vaseh Rebrenice in Lozice pripravili prve cestne zapore.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov