Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Anton Krempl in Dogodivšine štajerske zemle - prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenščini * Raziskovalec glasbenega izročila * Kajakaš in inovator * Letalo strmoglavilo na knjižnico

Leta 1790 se je na Políčkem Vrhu pri Gornji Radgoni rodil duhovnik in narodni buditelj Anton Krempl. V Gradcu je študiral prav v obdobju, ko so na tamkajšnjem liceju poskusno za tri leta ustanovili stolico slovenskega jezika. Prvi profesor Janez Nepomuk Primic je zbiral okoli sebe slovenske bogoslovce in jih na predavanjih navduševal za slovenski jezik. Temu krogu se je pridružil tudi Krempl, ki je kazal še posebno veliko vnemo za učenje materinščine, sestavljanje slovenskih pridig in zbiranje gradiva iz knjižnic. V obdobju, ko je živel na Ptuju, je prišel v stik s tamkajšnjim zgodovinarjem, kuratom Simonom Povodnom, ki je zbral zajetno količino gradiva o domači politični, cerkveni in kulturni zgodovini od rimske dobe do začetkov 19. stoletja. Njegove podatke je Krempl pozneje uporabil tudi v svojem osrednjem delu Dogodivšine štajerske zemle, ki je leta 1845 izšlo v Gradcu in velja za prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenščini, zaradi prezgodnje Kremplove smrti pa je ostalo njegova edina zgodovinska študija. Anton Božič je po zanimivem spletu naključij postal lastnik dotlej neznanih Kremplovih rokopisov *Posnetek Omenjeni rokopisi Antona Krempla so sedaj ohranjeni v Univerzitetni knjižnici Maribor.

Etnomuzikolog Valens Vodušek je sicer doktoriral iz prava, hkrati pa je na Državnem konservatoriju v Ljubljani študiral klavir in dirigiranje. Po drugi svetovni vojni je bil dirigent zbora Radia Ljubljana in Slovenske filharmonije, direktor ljubljanske opere, nato ravnatelj Glasbenonarodopisnega inštituta, hkrati pa šestnajst let tudi umetniški vodja Slovenskega okteta. Raziskoval je zlasti ritmična in metrična vprašanja slovenskega glasbenega izročila ter med drugim izdelal načrt za klasifikacijo ljudskih pesmi. Ta je pesemski arhiv Glasbenonarodopisnega inštituta uvrstila med najbolj urejene v podobnih ustanovah. Etnomuzikolog Valens Vodušek, tudi dobitnik Prešernove nagrade, se je rodil leta 1912 v Ljubljani.

Pavel Bone, po poklicu mizar, je leta 1948 postal član tedanjega Brodarskega društva v Solkanu. Začel je tekmovati v kajaku na divjih vodah in je v takratni disciplini F-1 kmalu dosegel odlične uspehe ter postal eden najboljših kajakašev Jugoslavije. Lahko se je pohvalil tudi s pomembnimi mednarodnimi uspehi: najopaznejša sta 2. mesto v spustu na svetovnem prvenstvu v Franciji leta 1959 ter 3. mesto v spustu na prvenstvu v Vzhodni Nemčiji štiri leta pozneje. Šestkrat je osvojil naslov državnega prvaka kot posameznik in šestkrat v moštveni vožnji. V športni delavnici v Solkanu je razvil in izdelal leseno veslo za kajak s konkavno lopato, ki je bilo osnova za nadaljnji razvoj tovrstnih vesel. Leta 1961 se je odselil v Ludwigsburg v Nemčijo; tam je bil zaposlen v podjetju Basin, ki je izdelovalo čolne iz poliestra. Pozneje je podjetje odkupil in izdeloval čolne z znamko Bone. Prvi je iz poliestra izdelal kajak za spust, ki je imel sodobno obliko padajoče vodne kaplje. Tako se je začel razvoj kajaka za spust, ki ga izdelujejo še danes. Pavel Bone, ki ga je Ljudska tehnika Jugoslavije razglasila za najboljšega športnika v državi v okviru svoje discipline, se je rodil pred 90-imi leti v Batah pri Grgarju.

Leta 1944 je na Univerzitetno knjižnico - ime NUK je dobila kasneje - strmoglavilo letalo, ki so ga Nemci uporabljali za prevoz pošte med Trstom in Ljubljano. Predrlo je streho nad čitalnico ob Gosposki ulici, zdrselo po vsej dvorani in se ustavilo pri stekleni steni ob Vegovi ulici. Gorivo je eksplodiralo in v požaru je zgorelo več deset tisoč knjig. Ker je v dneh pred katastrofo zmanjkalo kurjave za ogrevanje, je bila velika čitalnica na srečo brez obiskovalcev, prazno pa je bilo tudi četrto nadstropje nad njo. Popravila knjižnične stavbe in popolna obnovitev čitalnice so trajala tri leta in šele na Prešernov dan leta 1947 je bila velika čitalnica spet odprta za javnost.