Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Borut Pečar – portretni karikaturist * Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor * Scenograf Čapovega filma »Ne čakaj na maj« * Knjižna ilustratorka prejšnjega stoletja

Leta 1866 je Josip Jurčič v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov v Celovcu začel objavljati svoje delo Deseti brat, ki velja za prvi slovenski roman. Jurčič ga je napisal po vzoru romana »Starinar« angleškega pisatelja Walterja Scotta in na pobudo Frana Levstika. V ozadju zgodbe je pisateljeva osebna izkušnja, saj je kot domači učitelj med študijem poučeval na gradu Kravjaku in se zaljubil v graščakovo hčer Johanno Ottovo. V romanu je pisal tudi o spominih na domače okolje, o vaških posebnežih, ljudskih zgodbah in dogodkih.
»Pripovedovavci imajo, kakor trdi že sloveči romanopisec Walter Scott, staro pravico, da svojo povest začnó v krčmi, to je v tistem shodišču vseh popotnih ljudí, v katerem se raznovrstni značaji naravnost in odkrito pokažejo drug drugemu poleg pregovora: V vinu je resnica. Da se torej tudi mi te pravice poprimemo, izvira iz tega, da menimo, da naše slovenske krčme in naši krčmarji, čeravno imajo po deželi veliko preprostejšo podobo, niso nič manj originalni kot staroangleški Scottovi.« Tako je za uvod v prvi slovenski roman Deseti brat zapisal Josip Jurčič.

Filmski in gledališki scenograf arhitekt Niko Matul je bil eden izmed najizrazitejših scenografov slovenskih gledališč po drugi svetovni vojni. Prvo samostojno filmsko scenografijo je leta 1957 pripravil za Čapov film “Ne čakaj na maj”, oblikoval pa je še približno 250 gledaliških scenografij v vseh slovenskih stalnih in občasnih gledališčih ter v Operi. Oblikoval je domiselne, arhitektonsko razgibane in impresivne prostore, ki niso bili realistične odslikave sveta, ampak estetsko premišljene stilizacije, pogosto poudarjene z duhovitimi ali ironičnimi detajli. Za filmski in gledališki opus je scenograf prejel več priznanj, med drugim sedem “zlatih aren” puljskega filmskega festivala, Sterijevo nagrado in dvakrat Borštnikovo. Scenograf arhitekt Niko Matul se je rodil leta 1928 v Ljubljani.

Lidija Osterc, avtorica barvnih in črno-belih ilustracij, ki sodijo v sam vrh slovenske knjižne ilustracije v drugi polovici prejšnjega stoletja, je leta 1954 diplomirala na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani in nato končala še specialko za slikarstvo. Popolnoma se je posvetila ilustraciji in oblikovanju za otroke; razvila je izrazito oseben, poetičen in dekorativen slog, prilagojen literarni predlogi in hkrati otrokovi sposobnosti dojemanja. Ta slog zaznamujejo stiliziran rastlinski svet, geometrično oblikovani predmeti, tipizirani liki pravljičnih junakov ter s topografsko razmeščenimi figurami in predmeti ustvarjen prostor. Med drugim je ilustrirala knjige Hišica iz kock, Desetnica, Torta na nebu in Abeceda ter oblikovala igrive in barvite literarno-vzgojne likovne stvaritve o domišljijski junakinji Bibi v petih knjigah. V 80-ih letih prejšnjega stoletja se je z značilnim slogovnim variiranjem približala karikaturi, sodelovala pa je tudi pri oblikovanju lutkovnih predstav. Za svoje delo je trikrat prejela Levstikovo nagrado, leta 1970 pa visoko mednarodno priznanje za celoten opus. Lidija Osterc se je rodila leta 1929 v Ljubljani.

Dela portretnega karikaturista Boruta Pečarja veljajo za preprosta in hkrati koncizna v označevanju bistvenih fiziognomskih in duhovnih lastnosti upodobljencev. Po diplomi iz arhitekture je bil zaposlen kot projektant, dve leti pa je urejal tudi karikature pri humorističnem časopisu Pavliha. Z ilustracijo in karikaturo se je ukvarjal od konca petdesetih let in ustvaril enega največjih opusov karikatur znanih osebnosti, športnikov, politikov, gledaliških igralcev. Izdal je več knjig karikatur – Obraz, zarisan v čas, Iz oči v oči, Slovenska pomlad. *Posnetek Ko je leta 1976 za razstavo karikatur na Borštnikovem srečanju dobil nagrado Prešernovega sklada, so v utemeljitvi zapisali: »Borut Pečar je v dvajsetih letih intenzivnega posvečanja karikaturi izoblikoval svojo različico realistične, z ničimer nepotrebnim obremenjene šaljive, podčrtane in značajsko obeležene podobe osebnosti. Tako portretna karikatura kot gledališka skupinska, s katero je deset let izvirno obveščal bralce kulturnih strani, pomenita v slovenskem kulturnem prostoru pomemben in izbrušen način osebnega odzivanja na čas, njegove značilnosti in postulate.« Eden najbolj znanih slovenskih portretnih karikaturistov Borut Pečar se je rodil leta 1931 v Petrovčah.