Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Leta 1784 se je v Jakulinih pri Šmarjah na Vipavskem rodil duhovnik in narodni buditelj Matija Vertovec, avtor Vinoreje – prvega slovenskega strokovnega dela o vinogradništvu in vinarstvu. Delo je napisal v bohoričici in je najprej izhajala kot priloga Bleiweisovih “Kmetijskih in rokodelskih novic”, leta 1845 pa je izšla v knjižni obliki. V dvaindvajsetih poglavjih je opisal posamezne sorte trt, svetoval, kako jih saditi in gojiti ter na podlagi preizkusov učil, kako trto varovati pred škodljivci in pozebo.  V prvem poglavju z naslovom: od mnogoterosti vinskih tert na začetku zapiše: "Preveč merzle, pa tudi preveč vroče dežele vina ne rode. Evropa je marmanjši, komaj sedemnajsti del sveta, pa več vina da ko celi drugi svet". V Kmetijskih in rokodelskih novicah je leta 1843 objavil svoj spis Vinske trte hvala in v njem največjega pesnika Franceta Prešerna pozval naj spesni hvalnico vinski trti. Literarni zgodovinarji domnevajo, da je s tem Prešernu vsaj delno dal pobudo za Zdravljico, ki jo je ta napisal »ob novini« – ob mladem vinu – na martinovo leta 1844.

Franc Šturm je bil literarni kritik, prevajalec in romanist. Na Dunaju študiral romanistiko in germanistiko ter nato poučeval v Ljubljani. Po ustanovitvi ljubljanske univerze je na njeni Filozofski fakulteti predaval romansko filologijo, bil pa je tudi dekan fakultete. Kot filolog je nadaljeval delo Karla Štreklja, pisal je ocene strokovnega in leposlovnega gradiva, sam pa je prevedel Stendhalov roman Rdeče in črno ter več dramskih besedil. Sodeloval je na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte kot predstavnik kulturnih delavcev. V noči na 12. marec 1944 sta ga ugrabila neznanca, domnevno člana tajne protikomunistične organizacije, tako imenovane »črne roke«, in za njim se je izgubila vsaka sled. Franc Šturm, ki velja za enega od ustanoviteljev romanistike na ljubljanski univerzi, se je rodil leta 1881 v Doljni Košani v današnji občini Pivka.

Pisatelj Smiljan Rozman se je rodil leta 1927 v Celju. Z družino se je kmalu preselil v Maribor. Med drugo svetovno vojno so jih izselili v Srbijo, sam pa je moral na prisilno delo v Nemčijo. Po vojni je v Mariboru končal učiteljišče, nato pa študiral psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani. *Posnetek Med služenjem vojaščine so ga obdolžili protiarmadnega razpoloženja in šovinizma ter ga obsodili na dve leti in pol zapora, vendar je v njem prebil le leto in pol, učiteljskega poklica pa ni smel več opravljati. Objavljati je začel leta 1948 v »Mladinski reviji«. Njegova proza je fabulativno nezapletena, oblikovno pa mu je bila najbližja novela. Prikazuje predvsem malega človeka iz okolij, v katerih ga je spoznaval: iz sveta ob morju in starega Maribora. V poznejših delih je poglobil psihološko določanje junakov ter okrepil humornost in grotesknost. Zelo plodovit je bil kot pisec del za otroke, zlasti za mladostnike. Pisal je tudi radijske in televizijske drame, scenarije za lutkovne, risane in kratke filme, besedila za popevke, zasnoval je scenarija za baleta »Lisistráta« in »Žica«. Zadnji obsežnejši izbor njegovih del »Tisoč drobnih skrbi« je izšel leta 1990. Smiljan Rozman je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo nagrado.

Gledališka igralka Vera Per je študirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in bila v letih od 1957 do 1962 članica Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, nato pa je 35 let igrala v Mestnem gledališču ljubljanskem. Najprej je upodabljala znamenite like iz odrske klasike, večina njenih vlog pa sodi v sodobni slovenski in tuji dramski repertoar, izrazito razpet med problemsko resna in pogosto tudi humorno navdihnjena dela. Veliko je igrala v Koreodrami, televizijskim gledalcem pa se je priljubila s komičnimi liki v različnih nadaljevankah. Vera Per je nastopala tudi v oddajah naše radijske hiše. Rodila se je 28. januarja 1934 v Ljubljani.