Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikarska družina iz Kamnika
Gledališčnik, satirik in aforist
Sodobni koncepti nege bolnika
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1844 se je v Praporžištu na Češkem rodil revmatolog in apiterapevt Filip Terč. Na Dunaju je študiral medicino, leta 1875 pa je prišel v Maribor in se posvetil splošni medicinski praksi. Že takrat je bil velik ljubitelj čebel. Na moškem učiteljišču je predaval splošno higieno in stomatologijo ter pomagal pri praktičnem pouku čebelarstva. Bil je tudi predsednik mariborske podružnice Štajerskih čebelarjev, pisec, planinec, član Slovanske čitalnice in eden izmed ustanoviteljev Narodnega doma. Leta 1878 se je posvetil raziskovanju vpliva čebeljega strupa ali apitoksina na zdrav in bolan organizem. S pravilno zastavljenimi, načrtovanimi poskusi in kritičnim kliničnim opazovanjem je zasnoval svojo čebeljo terapijo in hkrati utiral pot poznejši alergologiji in imunologiji, farmacevtsko industrijo pa posredno spodbudil k izdelavi apitoksinskih pripravkov. Filip Terč je neodvisno od tujih avtorjev spoznal zdravilnost apitoksina, zato v srednji Evropi velja za začetnika apiterapije.
V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, Maks Koželj – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku – se je po študiju v Pragi in Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, potem pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
Književnik Dušan Mevlja izvira iz družine, ki so jo okoliščine po prvi svetovni vojni pripeljale iz Trsta v Maribor. Po končani osnovni šoli je opravil dva letnika učiteljišča, potem pa so ga izključili, češ da je član ilegalne mladinske organizacije. Preselil se je v Ljubljano, se vpisal na igralsko šolo na konservatoriju in v drugem letu okupacije odšel v partizane ter se na osvobojenem ozemlju v Beli krajini pridružil Slovenskemu narodnemu gledališču. *Posnetek Po vojni je postal član mariborske Drame. Gledalcem se je najbolj priljubil v tragikomičnih vlogah, skoraj dve desetletji je urejal tudi gledališki list za Dramo in Opero. Pisal je humoreske, anekdote, satire in aforizme, pesmi ter dramska besedila in mladinsko literaturo. Kot humorist in satirik je bil med uredniki in sodelavci mariborskega Totega lista ter eden prvih in stalnih sodelavcev Pavlihe. Dušan Mevlja se je rodil leta 1920 v Mariboru.
Višja medicinska sestra Stana Kávalič si je prve pedagoške izkušnje nabrala na Srednji zdravstveni šoli v Celju, potem pa je bila vse do upokojitve predavateljica na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Z znanji, ki si jih je pridobila kot štipendistka Svetovne zdravstvene organizacije v Edinburgu na Škotskem, pa tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike, je postavljala temelje sodobne patronažne zdravstvene nege na Slovenskem. Ta naj bi kot stroka temeljila na etičnih vrednotah in močnih teoretičnih osnovah, podprtih z raziskovalnim delom ter z individualnim pristopom k bolniku oziroma varovancu. Za svoja prizadevanja je leta 1993 prejela priznanje Republike Slovenije na področju zdravstva ter nagrado “3M” Mednarodnega sveta medicinskih sester. Stana Kavalič se je rodila leta 1934 v Ljubljani.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikarska družina iz Kamnika
Gledališčnik, satirik in aforist
Sodobni koncepti nege bolnika
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1844 se je v Praporžištu na Češkem rodil revmatolog in apiterapevt Filip Terč. Na Dunaju je študiral medicino, leta 1875 pa je prišel v Maribor in se posvetil splošni medicinski praksi. Že takrat je bil velik ljubitelj čebel. Na moškem učiteljišču je predaval splošno higieno in stomatologijo ter pomagal pri praktičnem pouku čebelarstva. Bil je tudi predsednik mariborske podružnice Štajerskih čebelarjev, pisec, planinec, član Slovanske čitalnice in eden izmed ustanoviteljev Narodnega doma. Leta 1878 se je posvetil raziskovanju vpliva čebeljega strupa ali apitoksina na zdrav in bolan organizem. S pravilno zastavljenimi, načrtovanimi poskusi in kritičnim kliničnim opazovanjem je zasnoval svojo čebeljo terapijo in hkrati utiral pot poznejši alergologiji in imunologiji, farmacevtsko industrijo pa posredno spodbudil k izdelavi apitoksinskih pripravkov. Filip Terč je neodvisno od tujih avtorjev spoznal zdravilnost apitoksina, zato v srednji Evropi velja za začetnika apiterapije.
V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, Maks Koželj – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku – se je po študiju v Pragi in Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, potem pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
Književnik Dušan Mevlja izvira iz družine, ki so jo okoliščine po prvi svetovni vojni pripeljale iz Trsta v Maribor. Po končani osnovni šoli je opravil dva letnika učiteljišča, potem pa so ga izključili, češ da je član ilegalne mladinske organizacije. Preselil se je v Ljubljano, se vpisal na igralsko šolo na konservatoriju in v drugem letu okupacije odšel v partizane ter se na osvobojenem ozemlju v Beli krajini pridružil Slovenskemu narodnemu gledališču. *Posnetek Po vojni je postal član mariborske Drame. Gledalcem se je najbolj priljubil v tragikomičnih vlogah, skoraj dve desetletji je urejal tudi gledališki list za Dramo in Opero. Pisal je humoreske, anekdote, satire in aforizme, pesmi ter dramska besedila in mladinsko literaturo. Kot humorist in satirik je bil med uredniki in sodelavci mariborskega Totega lista ter eden prvih in stalnih sodelavcev Pavlihe. Dušan Mevlja se je rodil leta 1920 v Mariboru.
Višja medicinska sestra Stana Kávalič si je prve pedagoške izkušnje nabrala na Srednji zdravstveni šoli v Celju, potem pa je bila vse do upokojitve predavateljica na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Z znanji, ki si jih je pridobila kot štipendistka Svetovne zdravstvene organizacije v Edinburgu na Škotskem, pa tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike, je postavljala temelje sodobne patronažne zdravstvene nege na Slovenskem. Ta naj bi kot stroka temeljila na etičnih vrednotah in močnih teoretičnih osnovah, podprtih z raziskovalnim delom ter z individualnim pristopom k bolniku oziroma varovancu. Za svoja prizadevanja je leta 1993 prejela priznanje Republike Slovenije na področju zdravstva ter nagrado “3M” Mednarodnega sveta medicinskih sester. Stana Kavalič se je rodila leta 1934 v Ljubljani.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov