Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije
Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana
Državni prvak v dopisnem šahu
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V 18. stoletju je skozi naše kraje vodilo več glavnih cest. Najpomembnejša je bila povezava Dunaj–Trst. Po cestah čez prelaz Ljubelj, skozi Podkoren in Jezersko je bilo mogoče priti na Koroško, prav tako pomembna pa je bila tudi cesta proti Zagrebu in Karlovcu. Vse so se stekale v Ljubljano, od tam pa je bila glavna povezava speljana proti Trstu z odcepoma proti Reki in Gorici. Okoliške kraje so z glavno cesto povezovale ceste nižjih kategorij. Da bi bila vožnja primerna in čim manj nevarna, je cesarica Marija Terezija na današnji dan leta 1776 izdala posebne predpise.
Pisateljica in pesnica Pavlina Pajk se je rodila leta 1854 v Pavíi v Italiji. Obiskovala je uršulinsko samostansko šolo v Gorici in potem več kot dvajset let preživela v Gradcu, Brnu in na Dunaju. Prve pesmi je objavila v mariborski reviji “Zôra”, leta 1878 pa je izdala samostojno zbirko. Pavlina Pajk je napisala tudi šest romanov ter po osem novel in povesti; s takim opusom se takrat ni mogel primerjati opus nobene druge slovenske avtorice. Njene pripovedi so polne občutkov in sentimentalnega premišljevanja o življenju. V središču je ženska s svojo plemenitostjo, vztrajnostjo, pogumom in zlasti ljubeznijo; zakon iz ljubezni je navajala kot največjo vrednoto. Njene povesti in romani so nastajali pod vplivom nemške družinske povesti in slovenski kritiki so do njih zavzeli odklonilno stališče. Gledališka igralka Mojca Ribič nam bo prebrala pesem Pavline Pajk z naslovom: Pesem o ptičkih. *Posnetek Pisateljica in pesnica Pavlina Pajk je veliko prispevala k nastajanju slovenske ženske meščanske povesti in romana.
9. aprila pred 160 leti (1863) se je na Órlici pri Ribnici na Pohorju rodil gospodarski in ljudski pisatelj Filip Miklavc - Pohorski. Bil je kmečki sin brez možnosti, da bi dosegel izobrazbo, ki bi presegala tedaj osnovno, vendar je s samoizobraževanjem in študijem češkega jezika ter književnosti dosegel visoko raven razgledanosti. Prevajal je gospodarske prispevke iz češčine, zbiral narodopisno gradivo, se preizkusil v leposlovju ter napisal izvirni pohorski povesti »Kamenar« in »Roža in trn«. Še več je dosegel njegov mlajši brat Peter Miklavc - Podravski, ki je leta 1884 prvi na Slovenskem prevedel povest »Za kruhom« poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza ter aktivno govoril in bral v vseh slovanskih jezikih. Žal zaradi pomanjkanja znanja prevodi niso naleteli na dober odmev v tedanji slovenski strokovni javnosti, pa vendar brata Miklavc z Orlice pri Ribnici na Pohorju veljata za prva pohorska pisatelja.
Novinar in šahist Franček Brglez se je rodil leta 1922 v Čádramu pri Oplotnici. Med drugo svetovno vojno se je vključil v Osvobodilno fronto, po njej pa se je kot novinar zaposlil na Radiu Ljubljana, bil vrsto let urednik v informativnem programu, pozneje pa je delal kot lektor, prevajalec in urednik pri časopisu Komunist. Dolga leta je bil tudi organizacijski sekretar Šahovske zveze Slovenije, deset let podpredsednik Svetovne dopisne šahovske organizacije in mednarodni sodnik. Za dopisni šah se je odločil v začetku 50-ih let. Po prvih izkušnjah doma se je vključil v mednarodna tekmovanja in dosegel največje uspehe. Leta 1970 je zmagal na 4. evropskem prvenstvu in osvojil naslov mednarodnega mojstra, pet let pozneje pa je postal velemojster. Z jugoslovansko reprezentanco je nastopil na 58-ih mednarodnih turnirjih, bil kapetan slovenske ekipe ter cenjen šahovski poročevalec. Franček Brglez je bil tudi prvi državni prvak samostojne slovenske države v dopisnem šahu. Za delo v Svetovni dopisni šahovski organizaciji je prejel zlato medaljo.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije
Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana
Državni prvak v dopisnem šahu
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V 18. stoletju je skozi naše kraje vodilo več glavnih cest. Najpomembnejša je bila povezava Dunaj–Trst. Po cestah čez prelaz Ljubelj, skozi Podkoren in Jezersko je bilo mogoče priti na Koroško, prav tako pomembna pa je bila tudi cesta proti Zagrebu in Karlovcu. Vse so se stekale v Ljubljano, od tam pa je bila glavna povezava speljana proti Trstu z odcepoma proti Reki in Gorici. Okoliške kraje so z glavno cesto povezovale ceste nižjih kategorij. Da bi bila vožnja primerna in čim manj nevarna, je cesarica Marija Terezija na današnji dan leta 1776 izdala posebne predpise.
Pisateljica in pesnica Pavlina Pajk se je rodila leta 1854 v Pavíi v Italiji. Obiskovala je uršulinsko samostansko šolo v Gorici in potem več kot dvajset let preživela v Gradcu, Brnu in na Dunaju. Prve pesmi je objavila v mariborski reviji “Zôra”, leta 1878 pa je izdala samostojno zbirko. Pavlina Pajk je napisala tudi šest romanov ter po osem novel in povesti; s takim opusom se takrat ni mogel primerjati opus nobene druge slovenske avtorice. Njene pripovedi so polne občutkov in sentimentalnega premišljevanja o življenju. V središču je ženska s svojo plemenitostjo, vztrajnostjo, pogumom in zlasti ljubeznijo; zakon iz ljubezni je navajala kot največjo vrednoto. Njene povesti in romani so nastajali pod vplivom nemške družinske povesti in slovenski kritiki so do njih zavzeli odklonilno stališče. Gledališka igralka Mojca Ribič nam bo prebrala pesem Pavline Pajk z naslovom: Pesem o ptičkih. *Posnetek Pisateljica in pesnica Pavlina Pajk je veliko prispevala k nastajanju slovenske ženske meščanske povesti in romana.
9. aprila pred 160 leti (1863) se je na Órlici pri Ribnici na Pohorju rodil gospodarski in ljudski pisatelj Filip Miklavc - Pohorski. Bil je kmečki sin brez možnosti, da bi dosegel izobrazbo, ki bi presegala tedaj osnovno, vendar je s samoizobraževanjem in študijem češkega jezika ter književnosti dosegel visoko raven razgledanosti. Prevajal je gospodarske prispevke iz češčine, zbiral narodopisno gradivo, se preizkusil v leposlovju ter napisal izvirni pohorski povesti »Kamenar« in »Roža in trn«. Še več je dosegel njegov mlajši brat Peter Miklavc - Podravski, ki je leta 1884 prvi na Slovenskem prevedel povest »Za kruhom« poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza ter aktivno govoril in bral v vseh slovanskih jezikih. Žal zaradi pomanjkanja znanja prevodi niso naleteli na dober odmev v tedanji slovenski strokovni javnosti, pa vendar brata Miklavc z Orlice pri Ribnici na Pohorju veljata za prva pohorska pisatelja.
Novinar in šahist Franček Brglez se je rodil leta 1922 v Čádramu pri Oplotnici. Med drugo svetovno vojno se je vključil v Osvobodilno fronto, po njej pa se je kot novinar zaposlil na Radiu Ljubljana, bil vrsto let urednik v informativnem programu, pozneje pa je delal kot lektor, prevajalec in urednik pri časopisu Komunist. Dolga leta je bil tudi organizacijski sekretar Šahovske zveze Slovenije, deset let podpredsednik Svetovne dopisne šahovske organizacije in mednarodni sodnik. Za dopisni šah se je odločil v začetku 50-ih let. Po prvih izkušnjah doma se je vključil v mednarodna tekmovanja in dosegel največje uspehe. Leta 1970 je zmagal na 4. evropskem prvenstvu in osvojil naslov mednarodnega mojstra, pet let pozneje pa je postal velemojster. Z jugoslovansko reprezentanco je nastopil na 58-ih mednarodnih turnirjih, bil kapetan slovenske ekipe ter cenjen šahovski poročevalec. Franček Brglez je bil tudi prvi državni prvak samostojne slovenske države v dopisnem šahu. Za delo v Svetovni dopisni šahovski organizaciji je prejel zlato medaljo.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov