Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih
Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana
Vojak – pisec mladinskih iger
Frančiškan pater Aleksander Vavpotič je tudi po tistem, ko so vsi njegovi redovni sobratje v drugi polovici novembra 1915 zaradi vojaških spopadov zapustili Kostanjevico nad Gorico, ostal v izpraznjeni in zelo poškodovani samostanski hiši. Zaupana mu je bila skrb, da kot nekakšen poslednji varuh skrbi za prostore in kljub bližini soške fronte ohranja živo sakralno poslanstvo. Ko je italijansko vojaštvo 9. avgusta 1916 zavzelo samostan, so v njem našli tudi samotnega redovnika, ga brez vzroka nemudoma obtožili vohunjenja za Avstro-Ogrsko in ustrelili. Njegovo truplo so našli pokopano v samostanskem vrtu šele nekaj manj kot pet let pozneje in ga pokopali na goriškem pokopališču. Organist, pevovodja in goriški gimnazijski profesor pater Aleksander Vavpotič, ki je ob prenovi samostanskega atrija leta 2017 dobil simbolno spominsko znamenje, se je rodil pred 150 leti (1873) v 0rmožu.
Leta 1886 se je v Trstu rodil dramatik, pesnik, pisatelj in politik Alojzij Remec. Najprej je tri leta študiral teologijo, potem pa se je posvetil pravnemu študiju. Leta 1927 se je z družino preselil na Ptuj, delal kot odvetnik in bil leta 1935 imenovan za župana Ptuja; v tem mestu je ostal do okupacije leta 1941. Tedaj so ga nacisti poslali najprej v zbirno taborišče Borl, od tam v Rajhenburg, nato pa je z družino odšel v izgnanstvo v Srbijo. Alojzij Remec je v zgodnjem obdobju pisal po večini realistične ljudske igre z didaktično in narodnoprebudno noto, pozneje pa tudi zgodovinske povesti. Poezijo je začel objavljati leta 1903 v reviji Dom in svet. Njegovo najobsežnejše delo z naslovom Opustošene brajde je izšlo leta 1946 pri Mohorjevi družbi. V njem je prikazal podobo Ptuja in okolice tik pred začetkom druge svetovne vojne in prve dni nacistične okupacije. Alojzij Remec je tudi avtor pesmi z naslovom: »Na velikonočni ponedeljek« …
Od sanj pomladnih polja se blešče.
Velika noč jih je iztresla nanje,
posluša alelujo, še srce,
ki mogla ni od včeraj izzveneti.
Dan mrje zunaj ... Zadnji sončni trak
inicialke zlate lahno boža,
po pergamentu kot pogled gorak
hiti po starih, obledelih črkah.
»In glej, dva izmed njih sta tisti dan
šla v trg, oddaljen od Jeruzalema
tečajev šestdeset, Emavs nazvan ...«
mi lahko sveta biblija šepeče.
Ne morem dalje ... Knjigo nem zaprem ...
Poznam to pot, po kateri zapustili
mladosti svetli smo Jeruzalem
in se napravili v Emavs življenja …
Da, vsa samotna, trnjeva je pot,
zlih slutenj, dvomov polne naše duše –
pridruži tudi nam se, o Gospod,
umiri blagoslovi naša srca!
In ko nalomiš in podaš nam kruh
resnice Svoje, srčnega pokoja –
tedaj se vrne naš vzradoščen duh
nazaj v Jeruzalem mladostne sreče.
To je bila pesem »Na velikonočni ponedeljek«, ki jo je Alojzij Remec leta 1909 objavil v reviji Dom in svet.
Pesnik Pavel Golia je bil mojster igrivega in lahkotnega izraza. Njegove pesmi so oblikovno izbrušene, ljubil pa je predvsem duhovite in muzikalne, z nenavadnimi podobami obložene verze. Kot dramatik velja za enega najpomembnejših slovenskih piscev mladinskih iger. Sicer pa je bil Pavel Golia, ki se je rodil leta 1887 v Trebnjem na Dolenjskem poklicni vojak.
6258 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih
Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana
Vojak – pisec mladinskih iger
Frančiškan pater Aleksander Vavpotič je tudi po tistem, ko so vsi njegovi redovni sobratje v drugi polovici novembra 1915 zaradi vojaških spopadov zapustili Kostanjevico nad Gorico, ostal v izpraznjeni in zelo poškodovani samostanski hiši. Zaupana mu je bila skrb, da kot nekakšen poslednji varuh skrbi za prostore in kljub bližini soške fronte ohranja živo sakralno poslanstvo. Ko je italijansko vojaštvo 9. avgusta 1916 zavzelo samostan, so v njem našli tudi samotnega redovnika, ga brez vzroka nemudoma obtožili vohunjenja za Avstro-Ogrsko in ustrelili. Njegovo truplo so našli pokopano v samostanskem vrtu šele nekaj manj kot pet let pozneje in ga pokopali na goriškem pokopališču. Organist, pevovodja in goriški gimnazijski profesor pater Aleksander Vavpotič, ki je ob prenovi samostanskega atrija leta 2017 dobil simbolno spominsko znamenje, se je rodil pred 150 leti (1873) v 0rmožu.
Leta 1886 se je v Trstu rodil dramatik, pesnik, pisatelj in politik Alojzij Remec. Najprej je tri leta študiral teologijo, potem pa se je posvetil pravnemu študiju. Leta 1927 se je z družino preselil na Ptuj, delal kot odvetnik in bil leta 1935 imenovan za župana Ptuja; v tem mestu je ostal do okupacije leta 1941. Tedaj so ga nacisti poslali najprej v zbirno taborišče Borl, od tam v Rajhenburg, nato pa je z družino odšel v izgnanstvo v Srbijo. Alojzij Remec je v zgodnjem obdobju pisal po večini realistične ljudske igre z didaktično in narodnoprebudno noto, pozneje pa tudi zgodovinske povesti. Poezijo je začel objavljati leta 1903 v reviji Dom in svet. Njegovo najobsežnejše delo z naslovom Opustošene brajde je izšlo leta 1946 pri Mohorjevi družbi. V njem je prikazal podobo Ptuja in okolice tik pred začetkom druge svetovne vojne in prve dni nacistične okupacije. Alojzij Remec je tudi avtor pesmi z naslovom: »Na velikonočni ponedeljek« …
Od sanj pomladnih polja se blešče.
Velika noč jih je iztresla nanje,
posluša alelujo, še srce,
ki mogla ni od včeraj izzveneti.
Dan mrje zunaj ... Zadnji sončni trak
inicialke zlate lahno boža,
po pergamentu kot pogled gorak
hiti po starih, obledelih črkah.
»In glej, dva izmed njih sta tisti dan
šla v trg, oddaljen od Jeruzalema
tečajev šestdeset, Emavs nazvan ...«
mi lahko sveta biblija šepeče.
Ne morem dalje ... Knjigo nem zaprem ...
Poznam to pot, po kateri zapustili
mladosti svetli smo Jeruzalem
in se napravili v Emavs življenja …
Da, vsa samotna, trnjeva je pot,
zlih slutenj, dvomov polne naše duše –
pridruži tudi nam se, o Gospod,
umiri blagoslovi naša srca!
In ko nalomiš in podaš nam kruh
resnice Svoje, srčnega pokoja –
tedaj se vrne naš vzradoščen duh
nazaj v Jeruzalem mladostne sreče.
To je bila pesem »Na velikonočni ponedeljek«, ki jo je Alojzij Remec leta 1909 objavil v reviji Dom in svet.
Pesnik Pavel Golia je bil mojster igrivega in lahkotnega izraza. Njegove pesmi so oblikovno izbrušene, ljubil pa je predvsem duhovite in muzikalne, z nenavadnimi podobami obložene verze. Kot dramatik velja za enega najpomembnejših slovenskih piscev mladinskih iger. Sicer pa je bil Pavel Golia, ki se je rodil leta 1887 v Trebnjem na Dolenjskem poklicni vojak.
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Neveljaven email naslov