Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Hvalnica prvi slovenski pesnici
Dolga pot iz ruskega ujetništva
Začetnik nove kirurške tehnike pri nas
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1818 se je v Brucku na Muri v Avstriji rodila naša prva pesnica Fanny Hausman, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Haussmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično. Oktobra 1848 je v “Celskih novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, soprog prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”.
Na Humu pri Kojskem se je pred 130 leti (1893) rodil politik Andrej Kumar. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu in se prek Azije prebil do Pariza, kjer je postal vojaški pilot in se udeležil bojev na solunski fronti. V Livornu se je udeležil ustanovnega kongresa Komunistične partije Italije. Pred fašističnim nasiljem se je umaknil v Argentino in pozneje v Ljubljano, kjer je na Ježici organiziral ilegalno tiskarno, zanjo je skrbel tudi v partizanih. Po vojni je delal v gospodarstvu in se leta 1956 upokojil kot direktor podjetja Tehnometal v Ljubljani.
Specialist za plastično kirurgijo Marko Godina je študij medicine končal v Zagrebu in leta 1975 opravil specialistični izpit iz plastične kirurgije. Pomembno je ne le njegovo pionirsko delo v mikrokirurgiji, ki ga je v praksi obogatil s številnimi izboljšavami, temveč tudi uvajanje operativne tehnike na drobnih žilah v kirurgijo. *Posnetek Marko Godina je bil začetnik te kirurške tehnike v Jugoslaviji. Opravil je tudi prvo heterotopično transplantacijo na svetu. Leta 1985 je postal predstojnik Klinike za plastično kirurgijo in opekline Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Že prej je v Ljubljani organiziral tretjo mikrokirurško službo v Evropi, ki je zagotavljala 24-urno pripravljenost na drobnožilne kirurške posege. Specialist za plastično kirurgijo Marko Godina se je rodil pred 80 leti (1943) v Ljubljani.
Po skoraj desetih letih delovanja slovenske televizije – za njen uradni začetek se šteje 11. oktober 1958, ko je bil na sporedu prvi “Televizijski obzornik” – je dozorel čas, ko naj bi zaživel tudi televizijski dnevnik, osrednja informativna oddaja, ki je dotlej potekala iz beograjskega studia v srbskem oziroma srbohrvaškem jeziku. Na današnji dan leta 1968 je bil ob osmih zvečer na sporedu prvi “Televizijski dnevnik”, pripravljen in oddajan iz ljubljanskega televizijskega studia. Uredila sta ga Marko Rožman in Tugo Klasinc, realiziral Emil Rižnar, prispevke sta brala Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, podatke o vremenu pa Pavle Jakopič.
"Ko so dozorele družbeno-politične razmere in ko se je RTV Ljubljana skupaj z drugimi televizijami v Jugoslaviji usposobila tudi tehnično , je napočil čas, ko si slovenske televizije ne moremo več zamišljati brez osrednje informativne oddaje, kakršna bo slovenski TV dnevnik," je ob uvedbi TV-dnevnika pred 55 leti (1968) zapisal Dušan Fortič, takratni direktor TV Ljubljana.
6404 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hvalnica prvi slovenski pesnici
Dolga pot iz ruskega ujetništva
Začetnik nove kirurške tehnike pri nas
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1818 se je v Brucku na Muri v Avstriji rodila naša prva pesnica Fanny Hausman, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Haussmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično. Oktobra 1848 je v “Celskih novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, soprog prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”.
Na Humu pri Kojskem se je pred 130 leti (1893) rodil politik Andrej Kumar. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu in se prek Azije prebil do Pariza, kjer je postal vojaški pilot in se udeležil bojev na solunski fronti. V Livornu se je udeležil ustanovnega kongresa Komunistične partije Italije. Pred fašističnim nasiljem se je umaknil v Argentino in pozneje v Ljubljano, kjer je na Ježici organiziral ilegalno tiskarno, zanjo je skrbel tudi v partizanih. Po vojni je delal v gospodarstvu in se leta 1956 upokojil kot direktor podjetja Tehnometal v Ljubljani.
Specialist za plastično kirurgijo Marko Godina je študij medicine končal v Zagrebu in leta 1975 opravil specialistični izpit iz plastične kirurgije. Pomembno je ne le njegovo pionirsko delo v mikrokirurgiji, ki ga je v praksi obogatil s številnimi izboljšavami, temveč tudi uvajanje operativne tehnike na drobnih žilah v kirurgijo. *Posnetek Marko Godina je bil začetnik te kirurške tehnike v Jugoslaviji. Opravil je tudi prvo heterotopično transplantacijo na svetu. Leta 1985 je postal predstojnik Klinike za plastično kirurgijo in opekline Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Že prej je v Ljubljani organiziral tretjo mikrokirurško službo v Evropi, ki je zagotavljala 24-urno pripravljenost na drobnožilne kirurške posege. Specialist za plastično kirurgijo Marko Godina se je rodil pred 80 leti (1943) v Ljubljani.
Po skoraj desetih letih delovanja slovenske televizije – za njen uradni začetek se šteje 11. oktober 1958, ko je bil na sporedu prvi “Televizijski obzornik” – je dozorel čas, ko naj bi zaživel tudi televizijski dnevnik, osrednja informativna oddaja, ki je dotlej potekala iz beograjskega studia v srbskem oziroma srbohrvaškem jeziku. Na današnji dan leta 1968 je bil ob osmih zvečer na sporedu prvi “Televizijski dnevnik”, pripravljen in oddajan iz ljubljanskega televizijskega studia. Uredila sta ga Marko Rožman in Tugo Klasinc, realiziral Emil Rižnar, prispevke sta brala Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, podatke o vremenu pa Pavle Jakopič.
"Ko so dozorele družbeno-politične razmere in ko se je RTV Ljubljana skupaj z drugimi televizijami v Jugoslaviji usposobila tudi tehnično , je napočil čas, ko si slovenske televizije ne moremo več zamišljati brez osrednje informativne oddaje, kakršna bo slovenski TV dnevnik," je ob uvedbi TV-dnevnika pred 55 leti (1968) zapisal Dušan Fortič, takratni direktor TV Ljubljana.
Neveljaven email naslov