Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Jurij Flajšman je bil po poklicu učitelj, v glasbi pa samouk z razmeroma preprosto kompozicijsko tehniko. Bil je ključna skladateljska osebnost v dobi nacionalnega navdušenja, ki ga je spodbudila marčna revolucija leta 1848. Kot zgodnji romantik se je pri skladanju opiral na klasicistične vzore. Zaradi prikupne melodike in ljudske občutenosti so številne njegove pesmi še danes zelo priljubljene in so tako rekoč ponarodele – na primer “Luna sije”, “Ti si urce zamudila” in En starček je živel”. Rodil se je leta 1818 v Beričevem pri Ljubljani.

Pesnik Igo Gruden je na Dunaju in v Gradcu študiral pravo, doktoriral pa je leta 1921 v Pragi. Zaradi fašističnega nasilja nad Slovenci v Italiji se je ustalil v Ljubljani. Pesmi je začel objavljati že leta 1907. Njegov prvenec "Narcis" razodeva samozaverovanost, v "Primorskih pesmih" pa se je predstavil kot narodno zaveden in socialno zavzet glasnik časa in razmer. Razvil se je v značilnega predstavnika socialnega realizma. Vrh je dosegel v pesniški zbirki iz leta 1939 z naslovom "Dvanajsta ura". V pesmih s socialno tematiko je izražal krizo razmer in slutnjo vojne, vendar v humanistični viziji veroval v pravičen svet, ki se bo rodil iz poraženega življenja in iz krivične, preživele družbe. Za svoje delo je leta 1947 prejel Prešernovo nagrado. Ob deseti obletnici Grudnove smrti leta 1958 je pisatelj France Bevk povedal … *Posnetek  Pesnik Igo Gruden se je rodil pred 130 leti (1893) v Nabrežini pri Trstu.

Juta Zdešar Krulc je leta 1937 diplomirala pri profesorju Ivanu Vurniku, na oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete v Ljubljani. Sredi petdesetih let je bila asistentka pri profesorju Cirilu Jegliču na Agronomski fakulteti in  je prav tedaj urejala med vojno zapuščeni Arboretum Volčji Potok. Za Fenološki atlas Jugoslavije je v tem času ustvarila risbe številnih rastlin, prav to pa jo je dokončno zapisalo krajinski in vrtni arhitekturi. Po Jegličevi upokojitvi je bilo njeno delovno mesto ukinjeno, zato je začela samostojno poklicno pot in se usmerila v načrtovanje vrtov v najrazličnejših okoljih. V dobrih šestih desetletjih dela je oblikovala okoli 400 vrtov in zaokroženih javnih površin. Tako je med drugim uredila park Vile Tartini v Strunjanu, parkovne površine Gozdarskega inštituta pod Rožnikom v Ljubljani, preurejala površine posestva Brdo ter načrtovala parka v Hrastniku in Radečah. Vrtna arhitektka Juta Krulc se je rodila pred 110 leti (1913) v Radovljici.

Leta 1991 je slovenska skupščina sprejela zakon o vojaški dolžnosti, ki je imel ob sprejetju za seboj skoraj polletno vladno in parlamentarno proceduro. Razmerje pri sprejemanju je bilo izredno tesno, postopek so morali nekajkrat ponavljati. Opozicija je namreč trdila, da Slovenija ustanavlja paravojaške sile in je zato zakonu nasprotovala. Kljub zamudi pa je sprejetje zakona o vojaški dolžnosti omogočilo vpoklic prve, sicer simbolične generacije slovenskih vojakov, ki je v začetku junija prisegla v izobraževalnih centrih na Igu in v Pekrah.Zakon je uveljavil tudi pravico do ugovora vesti, ki ima položaj ustavne pravice.