Slovenjegraški župnik − ustanovitelj muzeja Režiser našega prvega celovečernega dokumentarno-igranega filma Zborovanje prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Po podatkih krstne knjige Župnije Marijinega vnebovzetja Tuhelj se je 7. maja 1892 pri Brozovih v Kumrovcu, v Hrvaškem Zagorju, rodil deček, ki ga je domači župnik dan pozneje krstil za Josipa. Poznejši jugoslovanski partijski in državni voditelj Josip Broz - Tito je bil eden najbolj izpostavljenih politikov 20. stoletja v slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Med drugo svetovno vojno je bil vrhovni poveljnik partizanske narodnoosvobodilne vojske. Ta je ob koncu vojne stala na strani zmagovalcev in Tito je neusmiljeno opravil s svojimi nasprotniki. Kot  predsednik vlade in najvišji partijski funkcionar je po sporu s Stalinom – v obdobju t. im. informbiroja – Jugoslavijo vsaj formalno odvrnil od sovjetskega vpliva. Med njegovo temno dediščino se uvrščajo predvsem povojni poboji po drugi svetovni vojni, pozneje pa odstranjevanje političnih nasprotnikov, zapiranje ljudi na Goli otok in dušenje reform. Od leta 1943 do smrti je bil na najvišjih političnih položajih – kot predsednik vlade, predsednik države, predsednik Zveze komunistov in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Na čelu Jugoslavije je bil kar 35 let. V svetu je užival velik ugled, bil pa je tudi eden izmed ustanoviteljev Gibanja neuvrščenih. Med njegove pozitivne dosežke se uvrščata še ideja bratstva in enotnosti ter sistem samoupravljanja. Vse do poznih let svojega življenja je imel v državi absolutno oblast, čeprav so se v zadnjih letih že kazali znaki prihajajoče krize. Kljub avtokratskemu vodenju države pa je Josip Broz - Tito užival ugled velikega državnika in politika. To se je pokazalo tudi na njegovem pogrebu maja 1980, ki se ga je udeležilo več kot dvesto delegacij iz 127-ih držav, med njimi številni predsedniki držav, vlad in strank ter druge ugledne osebnosti.

Slovenjgraški mestni župnik Jakob Soklič je bil tudi zbiratelj in ljubiteljski umetnostni zgodovinar. Leta 1937 je v župnišču odprl za javnost zbirko, pozneje imenovano Sokličev muzej. V njej je približno 1600 raznovrstnih muzealij: poleg zgodovinskih, arheoloških in etnoloških predmetov ter kosov starega orožja je največ umetniških del in izdelkov umetnostne obrti. Posebno mesto je namenjeno gradivu v spomin na skladatelja Huga Wolfa ter spominska soba Franca Ksaverja Meška s pisateljevim obsežnim knjižnim fondom. Duhovnik in zbiratelj Jakob Soklič se je rodil prd 130 leti (1893) v Slovenj Gradcu.

Skladatelj in pianist Janko Ravnik je bil odličen spremljevalec pri klavirju, komorni glasbenik in ugleden klavirski pedagog. Izobraževal se je v orglarski šoli in šoli Glasbene matice v Ljubljani. *Posnetek  Kot skladatelj je zlasti v klavirskih delih presegel nekdanjo čitalniško usmerjenost. Od romantičnih občutij se je povzpel do impresionističnega, ekspresionističnega in neoklasicističnega sloga. Ukvarjal se je tudi z umetniško fotografijo, alpinistično-turistično propagando in filmom. Leta 1931 je režiral prvi slovenski celovečerni dokumentarno-igrani film V kraljestvu Zlatoroga. Zamisel o njem je nastala med Skalaši, tema pa obravnava lepoto slovenskega alpskega prostora. Besedilo pisatelja Juša Kozaka je za film priredil Janko Ravnik, ki je opravil še delo producenta, snemalca, direktorja fotografije in montažerja. Snemanje je trajalo dobra tri leta, prvič so film predvajali v Unionski dvorani v Ljubljani 29. avgusta 1931. Janko Ravnik se je rodil leta 1891 v Bohinjski Bistrici.

Od 7. do 9. maja 1990 so se na ločenih ustanovnih sejah vseh treh zborov −  Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela − prvič zbrali novoizvoljeni delegati prve večstrankarske Skupščine Republike Slovenije. Ta je skupaj s spremljajočimi družbenimi spremembami omogočila prehod v parlamentarno demokracijo ter vzpostavila formalne možnosti za izvedbo procesa osamosvajanja Republike Slovenije. Prva skupna seja vseh zborov Skupščine Republike Slovenije, na kateri je bilo izvoljeno tudi vodstvo Skupščine, se je začela 9. maja in se končala v prvih urah  10. maja 1990. Za predsednika Skupščine je bil izvoljen dr. France Bučar, podpredsedniški mesti pa sta zasedla Vitodrag Pukl in Vane Gošnik. Delegati Zbora občin so za predsednika izvolili krščanskega demokrata mag. Iva Bizjaka, za podpredsednika pa socialista Janeza Lukača. V Zboru združenega dela je bil za predsednika izvoljen neodvisni kandidat Jože Zupančič, za podpredsednika pa Bogo Rogina, član Slovenske obrtno-podjetniške stranke. Predsednik Družbenopolitičnega zbora je postal dr. Ludvik Toplak iz vrst Slovenske kmečke zveze, podpredsednik pa Anton Peršak iz Slovenske demokratične zveze.