Francoski jezikoslovec preučeval slovenščino Spopad na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj na strehi sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Francoski jezikoslovec Lucien Tesniere je leta 1914 diplomiral na pariški Sorboni. Sedem let pozneje je prišel v Ljubljano, bil na filozofski fakulteti lektor za francoski jezik ter prvi ravnatelj Francoskega inštituta v Ljubljani. Po temeljitem terenskem delu in preučitvi dvojine v slovenskem knjižnem in govorjenem jeziku  je leta 1925 v Parizu izdal za to področje dve temeljni deli. Z njima je v Franciji promoviral in utemeljil lingvistično geografijo ter njene metode uporabil še v nekaterih razpravah o slovenskem glasoslovju in skladnji. Leta 1953 je postal dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Francoski jezikoslovec Lucien Tesniere se je rodil pred 130 leti (1893) v kraju Mont-Saint-Aignan v Franciji.

Vojaška prostovoljka  Antonija Javornik  je leta 1912 odšla v Srbijo in sodelovala v prvi balkanski vojni; za izkazano junaštvo je dobila čin narednice. Da bi zaščitila sorodnike v Mariboru, je ob začetku prve svetovne vojne spremenila ime in priimek; postala je Natalija Bjelajac. Sodelovala je v cerski in kolubarski bitki in se bojevala na Kajmakčalanu, bila je dvanajstkrat ranjena. V letih med svetovnima vojnama je v težavnih  razmerah živela v Srbiji in Bosni, po okupaciji leta 1941 pa so jo nemške oblasti za devet mesecev zaprle v Beogradu. Antonija Javornik je dobila dvanajst odlikovanj, med njimi tudi Karađorđevo zvezdo, dve zlati medalji za hrabrost, red belega orla z meči in francoski red legije časti. Rodila se je pred 130 leti (1893) v Mariboru.

13. maja 1941 je italijanska vojaška patrulja, okrepljena z lokalnimi pripadniki orožništva v Lovšinovi lovski koči na Mali gori nad Ribnico na Dolenjskem napadla trojko pripadnikov norodnoobrambne organizacije TIGR. Sprva so poskušali z aretacijo, vendar pa so zaradi odpora napadenih na pomoč poklicali številčno močnejšo in bolje oboroženo enoto italijanske vojske. To je bil po kapitulaciji kraljeve vojske prvi oboroženi spopad okupacijskih sil s slovenskimi domoljubi v drugi svetovni vojni. V spopadu je bil ubit vojaški vodja organizaciji Tigr Danilo Zelen, ki je bil tudi rezervni častnik Obveščevalnega centra Vojske kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, Ferdo Kravanja je bil težko ranjen in je kasneje pobegnil iz bolnišnice, tretji, Anton Majnik, pa je Italijanom pobegnil še na Mali gori. Oba sta se kasneje pridružila partizanom in kasneje padla v okoliščinah, ki so še dandanes predmet razprav. Leta 1997 je tedanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ob 50. obletnici priključitve Primorske Sloveniji organizaciji TIGR podelil najvišje državno odlikovanje – zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

13.  maja 1979 sta se Nejc Zaplotnik in Andrej Štremfelj kot prva Slovenca povzpela na streho sveta – na  8848 metrov visoki Mount Everest. Slovenska smer po zahodnem grebenu velja še danes  za eno najtežjih smeri na najvišji gori sveta. Tako je zvenelo radijsko oglašanje z najvišjega vrha sveta. *Posnetek  Dva dni kasneje, 15. maja, so se na vrh povzpeli še Stane Belak Šrauf, Hrvat Stipe Božič in népalski šerpa Ang Phu, ki se je pri sestopu smrtno ponesrečil. V spomin nanj je Aleš Kunaver v Manangu v Nepalu organiziral šolo za gorske vodnike.