Krompir po cesaričinem ukazu na njive in na krožnike Davorin Jenko zložil napev koračnice »Naprej, zastava Slave« Arhitekt v Združenih državah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Krompir, ki skupaj s pšenico, rižem in koruzo sodi med štiri najpomembnejše poljščine, so v Andih gojili že pred 2.500 leti, v Evropo pa so ga v 16. stoletju prinesli Španci. Kljub številnim prednostim se gojenje krompirja dolgo ni udomačilo. Tudi zato je cesarica Marija Terezija 16. maja 1767 izdala ukaz o pridelovanju te vrtnine. S posebno okrožnico je vsem okrožnim glavarstvom v cesarstvu zabičala, da morajo poskrbeti za čim uspešnejšo izvedbo te dvorne uredbe, pri tem pa jih je opomnila, da ga v nekaterih nemških deželah in na Češkem več sto tisoč prebivalcev že veliko pridela. 

Leta 1860 je Davorin Jenko na Dunaju zložil napev pesmi Simona Jenka Naprej, zastava Slave. Pesem se je izkazala za primerno za koračnico in je kmalu postala neuradna slovenska himna. Prvič so jo zapeli oktobra v letu nastanka na Bésedi, kot so takrat pravili kulturnim prireditvam slovenskega društva na Dunaju. Od tedaj so pesem peli na koncu Bésed, na taborih in drugih narodnih prireditvah. V Kraljevini Jugoslaviji je bila del državne himne. Za slovensko himno je veljala vse do druge polovice osemdesetih let 20. stoletja, ko je bila za narodno in pozneje državno himno izbrana Prešernova Zdravljica v uglasbitvi skladatelja Stanka Premrla. Danes je Naprej, zastava Slave himna Slovenske vojske.

Arhitekt in urbanist Ivan Jager sodi ob Maksu Fabianiju in Jožetu Plečniku med začetnike sodobne slovenske arhitekture. Med njegovimi deli je bila na Slovenskem najpomembnejša notranja ureditev kavarne na Dvornem trgu v Ljubljani leta 1898 z motivi iz narodne umetnosti. V secesijskem slogu je opremil več knjig ljubljanskega založnika Schwentnerja, med njimi Župančičevo Čašo opojnosti in Pisanice ter Cankarjeve Vinjete in dramsko delo Za narodov blagor. Leta 1902 se je preselil v Združene države in tam nadaljeval svoje urbanistično delo. Naselil se je v Minneapolisu in bil od leta 1906 ključni sodelavec pri njegovem urbanističnem načrtu. V ameriških krajih, kjer živijo Slovenci, je sezidal nekaj cerkva v historičnih slogih.  V ameriških strokovnih krogih je vztrajno opozarjal na pomen in delo slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki ga je imenoval slovenski Michelangello. Arhitekt in urbanist Ivan Jager se je rodil leta 1871 v Bistri pri Vrhniki.

Miran Bogataj je po osnovni šoli in gimnaziji v Kranju v Ljubljani končal študij prava in se leta 1979 zaposlil na republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo. Bil je namestnik republiškega sekretarja in od 1991 do 1993 namestnik ministra za obrambo. Med osamosvajanjem Slovenije je bil član republiške koordinacije, ki je usklajevala proces zavarovanja osamosvojitve, ter tako pomagal graditi obrambni sistem države, ki je šele nastajala. Od julija do oktobra 1991 je spretno vodil pogajalsko skupino Republike Slovenije, ki se je pogajala o umiku Jugoslovanske ljudske armade iz Slovenije. Od leta 1986 naprej je bil poveljnik štaba Civilne zaščite in v tem obdobju je veliko prispeval k vzpostavitvi in razvoju sodobnega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. *Posnetek  Miran Bogataj, ki je kot poveljnik Civilne zaščite vodil ali usklajeval zaščito in reševanje ob vseh večjih nesrečah v Sloveniji v zadnjih več kot treh desetletjih, se je rodil pred 75 leti (1948) v Brežicah.