Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

19. junij - pesnik Ivan Hribovšek (1923) žrtev povojnih pobojev

19.06.2023

Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pred 175 leti (1848) je Andrej Druzovič, tedaj kaplan pri svetem Lenartu v Slovenski goricah, overil podpisane listine v podporo prizadevanjem za zedinjeno Slovenijo iz tedanjega okraja Sveti Lenart. Žig, s katerim so bile pole žigosane, je še vedno ohranjen v tamkajšnjem župnišču. Najpomembnejše osebnosti, ki so organizirale  podpisovanja peticije, so bile: Oroslav Caf,  Štefan Kočevar, Anton in Jakob Kreft, Franc Miklošič, Anton Murko, Jožef Muršec, Matija Prelog, Davorin Trstenjak, Lovro Vogrin in Stanko Vraz. Ti domoljubi so imeli pomembne zasluge za to, da so pri štajerskih Slovencih leta 1848 prebudili narodno zavest, pripravili peticijo ter organizirali njeno podpisovanje. Iz Slovenskih goric se je ohranilo več kot 2500 podpisov.

Pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner je bila med letoma 1936 in 1939  odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in Ljubljani. Leta 1941 je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Članica Društva slovenskih književnikov je postala konec leta 1939, a so jo kmalu po vojni iz društva izključili, domnevno zaradi kršitve kulturnega molka, saj so leta 1943 na odru ljubljanske Drame uprizorili njeno komedijo Veliki mož, s katero je opozorila na literarno klikarstvo in tedanje razmere. Leta 1947 so ji oblasti odvzele še advokaturo in jo poslale na prisilno delo v taborišče. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest "Neznani storilec". Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare "Slovo od mladosti". Leta 1976, leto dni pred smrtjo, so jo z vnovičnim članstvom v Društvu slovenskih pisateljev rehabilitirali tudi kot pisateljico. Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Prevaljah na Koroškem.

 

Pesnik Ivan Hribovšek je maturiral v Beljaku in nato študiral klasično filologijo na Dunaju. Da bi se izognil mobilizaciji v nemško vojsko, se je decembra 1944 pridružil gorenjskim domobrancem. Naslednje leto se je umaknil na Koroško, a od tam so ga vrnili in ga maja ali junija 1945 usmrtili v Kočevskem rogu. Njegova poekspresionistična poezija se je približevala novi stvarnosti, vrh pa je dosegla v lirično utišanih tihožitjih, v ljubezenski motiviki in v refleksijah iz vojnega časa. *Posnetek Je o njem povedal pokojni literarni zgodovinar profesor France Pibernik. Maja 1944 je uredil pesniško zbirko, ki je v Argentini z naslovom "Pesmi naj zapojem" izšla 20 let po njegovi smrti, v domovini pa leta 1990. Pesnik Ivan Hribovšek se je rodil pred 100 leti (1923) v Radovljici.

 

Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je  potekal drugi vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila 19. junija pred 50 leti (1973), ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.


Na današnji dan

6236 epizod

Na današnji dan

6236 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

19. junij - pesnik Ivan Hribovšek (1923) žrtev povojnih pobojev

19.06.2023

Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Pred 175 leti (1848) je Andrej Druzovič, tedaj kaplan pri svetem Lenartu v Slovenski goricah, overil podpisane listine v podporo prizadevanjem za zedinjeno Slovenijo iz tedanjega okraja Sveti Lenart. Žig, s katerim so bile pole žigosane, je še vedno ohranjen v tamkajšnjem župnišču. Najpomembnejše osebnosti, ki so organizirale  podpisovanja peticije, so bile: Oroslav Caf,  Štefan Kočevar, Anton in Jakob Kreft, Franc Miklošič, Anton Murko, Jožef Muršec, Matija Prelog, Davorin Trstenjak, Lovro Vogrin in Stanko Vraz. Ti domoljubi so imeli pomembne zasluge za to, da so pri štajerskih Slovencih leta 1848 prebudili narodno zavest, pripravili peticijo ter organizirali njeno podpisovanje. Iz Slovenskih goric se je ohranilo več kot 2500 podpisov.

Pisateljica in odvetnica Ljuba Prenner je bila med letoma 1936 in 1939  odvetniška pripravnica v Slovenj Gradcu in Ljubljani. Leta 1941 je doktorirala iz prava in od tega leta sodelovala tudi z Osvobodilno fronto, vendar se je z njo dve leti pozneje razšla. Članica Društva slovenskih književnikov je postala konec leta 1939, a so jo kmalu po vojni iz društva izključili, domnevno zaradi kršitve kulturnega molka, saj so leta 1943 na odru ljubljanske Drame uprizorili njeno komedijo Veliki mož, s katero je opozorila na literarno klikarstvo in tedanje razmere. Leta 1947 so ji oblasti odvzele še advokaturo in jo poslale na prisilno delo v taborišče. Pisala je realistično usmerjeno pripovedno prozo. Njeno najuspešnejše delo je malomeščanska kriminalna povest "Neznani storilec". Napisala je tudi nekaj dram in libreto za opero Danila Švare "Slovo od mladosti". Leta 1976, leto dni pred smrtjo, so jo z vnovičnim članstvom v Društvu slovenskih pisateljev rehabilitirali tudi kot pisateljico. Ljuba Prenner se je rodila leta 1906 na Prevaljah na Koroškem.

 

Pesnik Ivan Hribovšek je maturiral v Beljaku in nato študiral klasično filologijo na Dunaju. Da bi se izognil mobilizaciji v nemško vojsko, se je decembra 1944 pridružil gorenjskim domobrancem. Naslednje leto se je umaknil na Koroško, a od tam so ga vrnili in ga maja ali junija 1945 usmrtili v Kočevskem rogu. Njegova poekspresionistična poezija se je približevala novi stvarnosti, vrh pa je dosegla v lirično utišanih tihožitjih, v ljubezenski motiviki in v refleksijah iz vojnega časa. *Posnetek Je o njem povedal pokojni literarni zgodovinar profesor France Pibernik. Maja 1944 je uredil pesniško zbirko, ki je v Argentini z naslovom "Pesmi naj zapojem" izšla 20 let po njegovi smrti, v domovini pa leta 1990. Pesnik Ivan Hribovšek se je rodil pred 100 leti (1923) v Radovljici.

 

Papeški zavod Slovenik v Rimu je svoje poslanstvo začel že leta 1965, ko je  potekal drugi vatikanski cerkveni zbor in je italijanska država zavodu priznala položaj pravne osebe. Nastal je z namenom, da bi skrbel za slovenske duhovnike, ki nadaljujejo študij na cerkvenih univerzah in višjih akademskih inštitutih, dajal zatočišče romarjem ter bil opora tam živečim Slovencem. Osrednja slovesnost ob blagoslovu je bila 19. junija pred 50 leti (1973), ko se je v Rimu zbralo več tisoč romarjev iz Slovenije, zamejstva in zdomstva in je književnik Alojz Rebula v imenu rojakov zavod simbolično izročil ljubljanskemu nadškofu in metropolitu Jožefu Pogačniku, papež Pavel VI. pa je ustanovo povzdignil v papeški zavod. Novembra 1990 je Slovenik obiskal tudi papež Janez Pavel II. in kot prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve maševal v slovenskem jeziku.


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

15. september - vrnitev Primorske k matični domovini (1947)

Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

14. september - Zoran Rant (1904) vrhunski strokovnjak za procesno tehniko

Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

13. september - »podjetje za proizvodnjo filmov« (1946)

Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

12. september - Anton Jobst (1894) skladatelj, ki ga je Titov režim najprej izgnal in nato odlikoval

Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

11. september - partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah (1944)

Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

10. september - mirovna pogodba iz Saint-Germaina (1919)

Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.09.2024

9. september - Slavinja – časopis, ki ni smel iziti (1824)

Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.08.2024

8. september - 200 let od Slomškovega mašniškega posvečenja (1824)

Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 312
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov