Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
19.06.2023 6 min

24. junij - Prva strojna papirnica na Slovenskem (1843)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo

Izdelava papirja je bila do 19. stoletja ročna. V Fabrianu v Italiji, kjer so začeli izdelovati papir v 13. stoletju, so za razvlaknjevanje tekstilnih odpadkov in za krajšanje vlaken prvi uporabili vodno silo. Od tedaj so take papirnice zaradi zunanje podobnosti z žitnimi mlini imenovali papirni mlini. Na Slovenskem je bil prvi papirni mlin postavljen leta 1579 ob Ljubljanici pri gradu Fužine. Malo pred koncem 18. stoletja so v Franciji izumili mehanizirano izdelavo papirja, prva papirnica, ki je na Slovenskem delovala strojno – papirnica v Vevčah, ki je bila v lasti največjega slovenskega industrialca tistega časa Fidelisa Terpinca –, pa je prve pole takega papirja izdelala 24. junija pred 180 leti (1843).

 

Leta  1896 se je pri Mihalovcih v Prlekiji rodil polkovnik Vladimir Vauhnik. S šolanja na vojaški akademiji na Dunaju je bil vpoklican na fronto. V letih 1918 in 1919 je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem in se pozneje šolal na višji vojaški in generalštabni šoli v Beogradu. Vojaško šolanje je nadaljeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu. Tam se je razvil v odličnega vojaškega obveščevalca in je v Beograd poslal vrsto pomembnih sporočil. *Posnetek Je povedal Aleš Učakar urednik Vauhnikove avtobiografije z naslovom »Pod krinko«.  Že v prvem vojnem letu  je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tam poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija izognila komunizmu. Častnik Vladimir Vauhnik je leta 1948 odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom.

Kipar  Boris Kalin je bil od leta 1945 do leta 1970 profesor za kiparstvo in dvakrat rektor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Bil je eden naših ne prav pogostih kiparjev, ki so obvladovali klesanje v kamen. Že na prvi samostojni razstavi leta 1938 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, na kateri je predstavil večjo zbirko marmornatih kipov in reliefov, sta bila kot temeljni značilnosti njegovega ustvarjanja izpostavljena realizem in idealizacija. Skrbno po naravi preštudirano telo ali glavo je izklesal iz marmorja v umirjenih in zglajenih oblikah, ki spominjajo na helenistično kiparstvo. Med njegovimi deli je treba poudariti Splavarja na Bledu in v Celju, nepostavljeni spomenik kralju Aleksandru I. v Mariboru, Talca v Begunjah in v Gramozni jami v Ljubljani. Njegov pa je tudi Pastirček oziroma Deček s piščaljo, simbol RTV Slovenija. Boris Kalin, rodil se je leta 1905 v Solkanu, je za svoje delo prejel več priznanj, med njimi trikrat Prešernovo nagrado.

 

S sprejetjem amandmaja k republiški ustavi iz leta 1974 je slovenska skupščina na današnji dan pred 32 leti (1991) določila novo slovensko zastavo. Kljub burni javni razpravi je obveljal sklep, da se nekdanji slovenski grb na stari tribarvni zastavi zamenja z novim – v obliki ščita ga je oblikoval kipar Marko Pogačnik. Odločitev o novi slovenski himni je bila lažja in jo je skupščina sprejela že 29. marca leta 1990. 


Na današnji dan

6404 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

19.06.2023 6 min

24. junij - Prva strojna papirnica na Slovenskem (1843)

Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo

Izdelava papirja je bila do 19. stoletja ročna. V Fabrianu v Italiji, kjer so začeli izdelovati papir v 13. stoletju, so za razvlaknjevanje tekstilnih odpadkov in za krajšanje vlaken prvi uporabili vodno silo. Od tedaj so take papirnice zaradi zunanje podobnosti z žitnimi mlini imenovali papirni mlini. Na Slovenskem je bil prvi papirni mlin postavljen leta 1579 ob Ljubljanici pri gradu Fužine. Malo pred koncem 18. stoletja so v Franciji izumili mehanizirano izdelavo papirja, prva papirnica, ki je na Slovenskem delovala strojno – papirnica v Vevčah, ki je bila v lasti največjega slovenskega industrialca tistega časa Fidelisa Terpinca –, pa je prve pole takega papirja izdelala 24. junija pred 180 leti (1843).

 

Leta  1896 se je pri Mihalovcih v Prlekiji rodil polkovnik Vladimir Vauhnik. S šolanja na vojaški akademiji na Dunaju je bil vpoklican na fronto. V letih 1918 in 1919 je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem in se pozneje šolal na višji vojaški in generalštabni šoli v Beogradu. Vojaško šolanje je nadaljeval v Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1937 je postal jugoslovanski vojaški ataše v Berlinu. Tam se je razvil v odličnega vojaškega obveščevalca in je v Beograd poslal vrsto pomembnih sporočil. *Posnetek Je povedal Aleš Učakar urednik Vauhnikove avtobiografije z naslovom »Pod krinko«.  Že v prvem vojnem letu  je v Ljubljani organiziral obveščevalno službo za zaveznike. Ob razkritju le-te se je leta 1944 umaknil v Švico in od tam poskušal doseči zavezniško izkrcanje na Jadranu. Kot nasprotnik partizanskega gibanja je želel, da bi se Slovenija izognila komunizmu. Častnik Vladimir Vauhnik je leta 1948 odšel v Argentino, se zaposlil kot uradnik in hkrati pomagal slovenskim emigrantom.

Kipar  Boris Kalin je bil od leta 1945 do leta 1970 profesor za kiparstvo in dvakrat rektor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Bil je eden naših ne prav pogostih kiparjev, ki so obvladovali klesanje v kamen. Že na prvi samostojni razstavi leta 1938 v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, na kateri je predstavil večjo zbirko marmornatih kipov in reliefov, sta bila kot temeljni značilnosti njegovega ustvarjanja izpostavljena realizem in idealizacija. Skrbno po naravi preštudirano telo ali glavo je izklesal iz marmorja v umirjenih in zglajenih oblikah, ki spominjajo na helenistično kiparstvo. Med njegovimi deli je treba poudariti Splavarja na Bledu in v Celju, nepostavljeni spomenik kralju Aleksandru I. v Mariboru, Talca v Begunjah in v Gramozni jami v Ljubljani. Njegov pa je tudi Pastirček oziroma Deček s piščaljo, simbol RTV Slovenija. Boris Kalin, rodil se je leta 1905 v Solkanu, je za svoje delo prejel več priznanj, med njimi trikrat Prešernovo nagrado.

 

S sprejetjem amandmaja k republiški ustavi iz leta 1974 je slovenska skupščina na današnji dan pred 32 leti (1991) določila novo slovensko zastavo. Kljub burni javni razpravi je obveljal sklep, da se nekdanji slovenski grb na stari tribarvni zastavi zamenja z novim – v obliki ščita ga je oblikoval kipar Marko Pogačnik. Odločitev o novi slovenski himni je bila lažja in jo je skupščina sprejela že 29. marca leta 1990. 

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov